Komisija je prepričana, da se Dimičeva mora odzvati

Komisija za preprečevanje korupcije je nameravala opraviti razgovor z nekdanjo vodjo kabineta predsednika vlade Simono Dimic, da bi osvetlila in pojasnila nekatera dejstva in okoliščine v postopkih komisije.

Kot so sporočili iz komisije, so vabilo Dimičevi poskušali vročiti prek kabineta predsednika vlade v času, ko je bila Dimičeva še vedno zaposlena v kabinetu. Komisija je od kabineta prejela vrnjeno vabilo s pripisom, da omenjena visoka javna uslužbenka tam ni več zaposlena. "Ta podatek se je pozneje izkazal za neresničnega," pravijo pri komisiji.

Zaplet, laganje ali samo nejasnosti?

Na te navedbe so se odzvali v kabinetu predsednika vlade, kjer pravijo, da so dopis komisije dobili 22. oktobra, na dan, ko je Dimičeva odstopila s položaja vodje kabineta. Delovno razmerje ji je poteklo 24. oktobra, komisijo pa so o tem tudi obvestili. Menijo, da so ravnali korektno, in ne prevzemajo odgovornosti za to, ali se je/bo Dimičeva, ki ni več njihova uslužbenka, odzvala na dopise, vabila ali druga pisanja komisije.

Podobno zgodbo z vročanjem vabila opisujejo tudi na protikorupcijski komisiji, kjer so pojasnili, da so vabilo za Dimičevo v kabinet predsednika vlade po kurirju poslali 22. oktobra. Vrnjeno vabilo so skupaj s pojasnilom, da Dimičeva v kabinetu ni več zaposlena, dobili 25. oktobra, takoj pa so v odgovoru zaprosili za sporazum o prenehanju delovnega razmerja in primopredajni zapisnik. Odgovorna oseba kabineta je odgovorila, da je sporazum v pripravi in da je Dimičeva na dopustu do 2. novembra. Iz medijev je ta dan komisija izvedela, da Dimičeva ni več zaposlena od 24. oktobra, zato so ji vabilo vročili na dom.

Komisija sicer meni, da se morajo njenemu povabilu na razgovor odzvati vse osebe, ki so bile v času, ko se je zgodilo ravnanje, ki ga komisija obravnava, javni uslužbenci. "V primeru gospe Dimic se pričakovani odgovori in pojasnila, za katera je komisija upala, da jih bo pridobila na današnjem razgovoru, nanašajo na njeno ravnanje v času, ko je bila vodja kabineta, torej zaposlena v javnem sektorju. Tako razumevanje zakonske določbe (16. člen ZIntPK) je v skladu z namenom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – odkriti storjena koruptivna ravnanja in preprečevati nastanek novih," so zapisali v pojasnilu za javnost.

Dodajajo, da stališče Dimičeve oziroma njene pooblaščene odvetniške pisarne temelji izključno na zožujoči dobesedni jezikovni razlagi zakonske določbe, s čimer v celoti prezre namen, ki ga ta zakonska določba kot tudi celoten zakon ima in zasleduje. Poudarjajo, da ne gre za policijsko zaslišanje, prisilno privedbo ali kakršne koli posege v človekove pravice.

Na komisiji, ki ji predseduje Goran Klemenčič, menijo, da je pripravljenost Dimičeve za sodelovanje s komisijo splahnelo. "Še več, gospa Dimic je sprožila postopke na ustavnem sodišču zoper protikorupcijsko zakonodajo, komisiji pa očita pristranskost in kršitev njenih pravic," so sporočili iz komisije. Predsednik komisije pravi, da ima Dimičeva do tega legitimno pravico, a da komisijo tak odziv vseeno čudi. Čudi pa jih tudi zato, ker je Dimičeva v javnosti večkrat povedala, da si želi pogovora pred komisijo in na ta način izkoristiti pravico, da javnosti pove svojo resnico. Klemenčič sicer pravi, da takšnega napada na protikorupcijsko komisijo ne pomni.

Za komisijo sicer neodziv Dimičeve na vabilo ne predstavlja večjega problema, saj je v okviru svojih postopkov pridobila dovolj informacij, da lahko te tudi zaključi. "Vsekakor pa bi bile informacije gospe Dimic pri tem v pomoč," dodaja Klemenčič.

Čeferin: Protikorupcijska zakonodaja je v nasprotju z ustavo

Kot je namreč za 24ur.com razložil odvetnik Dimičeve Peter Čeferin, je obstoječa protikorupcijska zakonodaja v nasprotju z ustavo in mednarodnimi akti s področja človekovih pravic.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije med drugim namreč določa, da so se zaposleni v javnem sektorju in poslovodne osebe dolžni udeležiti seje komisije, da so na seji dolžni dajati pojasnila in da so dolžni odgovarjati na vprašanja, saj so v nasprotnem primeru kaznovani.

"Ta določba zakona pomeni jasno neupoštevanje ustavnega načela, da ni nihče dolžan izpovedovati zoper samega sebe," je razložil Čeferin. Kot pooblaščenci Dimičeve so v odvetniški pisarni vložili pobudo za oceno ustavnosti 16. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Čeferin pravi, da so komisiji izrecno predlagali, da do odločitve ustavnega sodišča odloži zaslišanje Dimičeve.

Hkrati so komisijo posebej opozorili, da je zakonska določba jasna. Seje so se dolžni udeležiti tisti, ki so zaposleni v javnem sektorju, in ne tisti, ki so bili nekoč zaposleni v javnem sektorju. In Dimičeva od 24. oktobra ni več zaposlena v javnem sektorju.

"Kljub taki argumentaciji komisija zaslišanja ni hotela preložiti, nasprotno, v svojem dopisu je predsednik komisije navedel kar sam, da je zakonodaja skladna z ustavo, kakor tudi, da velja zakonska obveza, udeležiti se zaslišanja tudi za tiste, ki so bili nekoč zaposleni v javnem sektorju," pravi Čeferin. Dodaja, da takšno ravnanje kakor tudi neverjetna hitrost postopanja kažeta na nevarnost pristranskega odločanja, zaradi česar so se z Dimičevo dogovorili, da se seje ne udeleži.

Sumi o več kršitvah, podatke posredovali pristojnim institucijam

Sicer je komisija sporočila, da vzporedno v zadevi Dimic zaključuje več vzporednih postopkov: postopek ugotavljanja nasprotja interesov, postopek ugotavljanja oziroma preverjanja navedb o premoženjskem stanju, ki jih je kot uradnica na položaju po zakonu morala sporočiti komisiji v prijavi premoženjskega stanja, in postopek ugotavljanja okoliščin, povezanih z omejitvami poslovanja kabineta predsednika vlade, katerega predstojnica je bila.

Komisija pravi, da je pridobila obsežno gradivo, dokumentacijo in podatke, iz katerih izhajajo sumi več kršitev, zato je te podatke in dokumentacijo sproti in takoj odstopala pristojnim institucijam – gradbeni in davčni inšpekciji ter policiji.

Komisija napoveduje, da dosedanje ugotovitve kažejo na splošno neustreznost in pomanjkljive predpise, ki urejajo in preprečujejo tveganja za nastanek konflikta interesov in omejitve poslovanja organov, v katerih so zaposleni visoki uradniki na položaju in funkcionarji. Kot problematično se kaže tudi obvladovanje tveganj, ki jih za posamezne funkcionarje in uradnike na položaju, ki odločajo oziroma razpolagajo z javnimi finančnimi sredstvi, predstavljajo njihova velika zasebna finančna bremena in obveznosti. Iz dosedanjih ugotovitev tega postopka izhaja tudi problematika pridobivanja neobičajno ugodnih kreditov s strani funkcionarjev in uradnikov na položaju pri finančnih institucijah. Zato bo komisija razširila svoje postopke tudi na to problematiko.

Policijska preiskava še v začetni fazi

Neuradno pa je policijska preiskava po poročanju v oddaji 24UR še vedno v začetni fazi. Dimičeva naj še ne bi bila osumljenka in kriminalisti naj je še ne bi zaslišali. Preiskava pa naj bi šla v dveh smereh: preiskava suma kaznivega dejanja, ki naj bi ga zagrešila Dimičeva, in preiskava morebitne zlorabe položaja oseb, ki so z njo sklepali posle na banki, kjer je Dimičeva dobila ugoden kredit za, kot pravi sama, obnovo oziroma kot pravijo papirji, nakup hiše.

Spomnimo ...

Dimičevi so mediji sredi oktobra očitali vrsto nepravilnosti pri nakupu in obnovi hiše v ljubljanskih Murglah, med drugim, da je od banke NLB dobila za svojo plačo nesorazmerno visoko posojilo pod izredno ugodnimi pogoji, da so hišo obnavljali delavci Vegrada, material za obnovo pa naj bi prihajal tudi z gradbišča Celovških dvorov.

Primer so pod drobnogled vzeli tako kriminalisti kot tudi protikorupcijska komisija. 22. oktobra je Dimičeva nepreklicno odstopila z mesta vodje kabineta.