Predlagateljica interpelacije Tina Heferle (LMŠ) je ugotavljala, "da minister ne zmore toliko osebne integritete, da bi sprejel dejstvo, da v DZ nima niti tretjinske podpore". Današnje glasovanje bi moralo biti po njeni oceni razlog, da Marjan Dikaučič premisli, ali kot pravosodni minister še ima legitimno podporo.
Heferletova je bila kritična tudi do redkega vključevanja Dikaučiča v razpravo. Ko pa se je oglasil, so bile njegove besede vsebinsko prazne, brez argumentov, s katerimi bi zavračal očitke, je ocenila. Dodala je, da je bilo sicer razbrati, da je minister "bral tisto, kar so mu njegove službe pripravile tekom razprave".
Meira Hot (SD) je pojasnila, da so v SD takšen rezultat glasovanja pričakovali. Po njihovi oceni je bilo iz ravnanj ministra v prejšnjem tednu jasno, da "se v ozadju dogajajo kupčije in bo današnje glasovanje zagotovljeno". Vseeno so v SD prepričani, da so argumenti v razpravi pokazali, da Dikaučič ni primeren za opravljanje funkcije pravosodnega ministra. "Ta gospod niti uradniške službe v tem trenutku ne bi mogel dobiti, ker nima potrdila, da ni v kazenskem postopku," je Dikaučiču očitala Hotova.
Nizka podpora v številu glasov po oceni Maše Kociper (SAB) kaže, da Dikaučič v koaliciji ne uživa trdne podpore. "Mislim, da že dolgo kakšen minister ni dobil samo 28 glasov na interpelaciji," je opomnila. Skozi razpravo se je pokazalo, da Dikaučič nima strokovnih, osebnih ali vodstvenih kompetenc, niti znanja in vpogleda v delo resorja, je prepričana. Kociprova je ob tem opomnila, da zaradi dejstva, da v Sloveniji epidemija covida-19 pravno-formalno ni razglašena, poslanci DZ ne morejo glasovati na daljavo. Današnjega glasovanja se namreč nista udeležila poslanca Levice, ki sta okužena z novim koronavirusom.
Po oceni Kociprove bi lahko v trenutni slabi epidemiološki situaciji zbolelo še več poslancev. Ker vlada ne razglasi epidemije, pa je zato po njenem mnenju ogroženo delovanje zakonodajnega telesa. "Danes sta bila dva poslanca, naslednjič štiri, lahko koalicijski (...), na koncu lahko pridemo do situacije, kot DZ sploh ne bo mogel zasedati, ker ne bo kvoruma," je opozorila Kociprova.
Dikaučič po prestani interpelaciji zadovoljen, da je poslance prepričal z argumenti
Dikaučič si po prestani interpelaciji želi, da Slovenija čim prej zaključi postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, v naslednjem mesecu pa bo njegova prioriteta do konca uspešno izpeljati predsedovanje Slovenije Svetu EU.
Ob vprašanju, ali dejstvo, da je poslanska skupina NSi za predstavitev stališča in razpravo prijavila zgolj pet minut, razume kot sporočilo, je Dikaučič ponovno zatrdil, da sledi temu, da je bila razprava konstruktivna. Poslanci NSi so bili sicer pri glasovanju o interpelaciji vzdržani.
Na očitke, da je kljub uspešno prestani interpelaciji še vedno v sodni preiskavi zaradi suma davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin, je Dikaučič odvrnil, da je argumentirano odgovoril na vse očitke ter je prepričan, da so poslanci DZ to tudi prepoznali. Ob tem je poudaril, da v Sloveniji še vedno velja domneva nedolžnosti, sodna preiskava pa je namenjena temu, da "pokaže, kar je res in kar ni".
Slednja sicer po Dikaučičevih besedah traja že štiri leta, sam pa je vso zahtevano dokumentacijo predal policiji že pred več kot dvema letoma, zato pričakuje, da se bo zadeva skladno s poslovanjem sodišča razrešila v najkrajšem možnem času. A samega postopka, ki trenutno poteka, ne more komentirati, je poudaril Dikaučič.
Interpelacijo proti ministru Dikaučiču so vložile opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in poslanska skupina nepovezanih poslancev. Za njegov odhod je glasovalo 42 poslancev, proti jih je bilo 28. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti 46 poslancev, tako pa Dikaučič ostaja na ministrski funkciji.
Ministra je sicer podprlo manj poslancev, zgolj 28, iz vrst njegove SMC ter vladne SDS. V NSi in dva poslanca DeSUS so bili vzdržani, medtem ko je poslanec DeSUS Ivan Hršak interpelacijo podprl.
KOMENTARJI (109)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.