Dikaučič po nujnem postopku vložil predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu

Pravosodni minister Marjan Dikaučič je ob imenovanju Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja za slovenska evropska delegirana tožilca dejal, da si je slovenska stran več čas prizadevala, da bi se z evropskima delegiranima tožilcema čim hitreje in v polni meri vključila v delo EPPO. "Z današnjo odločitvijo se je to tudi uredilo," je še dejal.

A še isti dan je v obravnavo po nujnem postopku vložil tudi predlog sprememb za imenovanje državnih tožilcev. "Predlagane spremembe dopolnjujejo nacionalni del postopka izbora kandidatov za evropskega tožilca in evropskega delegiranega tožilca. Brez predlaganih sprememb delovanje evropskih delegiranih tožilcev v Republiki Sloveniji in s tem tudi Evropskega javnega tožilstva na področju Republike Slovenije ne bo mogoče," navajajo v obrazložitvi predlaganih sprememb.

Ob tem dodajajo, da bi navedeno za državo nedvomno pomenilo ogrožanje njene pravne varnosti, pa tudi težko popravljive posledice za njeno delovanje, saj da evropski delegirani tožilci preiskujejo kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije. "Obenem pa bi se s tem lahko okrnil tudi ugled države pri Evropskem javnem tožilstvu in v celotni Evropski uniji," še piše v obrazložitvi.

Ministrstvo bo lahko kar samo predlagalo kandidate, ki se niso prijavili na razpis

Ena od predlaganih sprememb je dodana pristojnost ministrstva za pravosodje. To bi tako lahko predlagalo tudi druge kandidate, ki se niso prijavili na javni poziv. Kot navajajo, to spremembo predlagajo zaradi zagotovitve hitrejšega in učinkovitejšega nacionalnega dela izbirnega postopka kandidatov na funkcije v okviru Evropskega javnega tožilstva (EJT). Tako bi lahko ministrstvo, če kandidatur ne bi vložilo zadostno število kandidatov, predlagalo tudi druge kandidate, ki se niso prijavili, a ustrezajo pogojem in za to podajo pisno soglasje.

Prav tako predlagajo dodano pristojnost vlade, ki bi opravila končni izbor kandidatov v nacionalnem delu izbirnega postopka za imenovanje na funkcije v okviru EJT. Kot pojasnjujejo v predlogu, tudi to dopolnitev predlagajo zaradi zagotovitve hitrejšega in učinkovitejšega nacionalnega dela izbirnega postopka kandidatov na funkcije v okviru EJT. "Izrecno se določa, da končni izbor kandidatov, ki se predlagajo evropski glavni tožilki, opravi vlada RS," piše. Do sedaj je namreč ta pristojnost vlade izhajala le iz splošnih določb zakona o slovenski vladi.

Dopolnitve predlagajo tudi na področju zahtevanega nivoja znanja delovnega jezika EJT, saj da se za evropske delegirane tožilce znižuje zahtevana raven znanja. "Čeprav si Slovenija prizadeva za učinkovito delo evropskega tožilca in evropskih delegiranih tožilcev, se s spremembo predlaganih členov raven znanja delovnega jezika EJT, to je angleščine, z nivoja učinkovitosti, C1, znižuje na nivo samostojnosti, B2," navajajo ter dodajajo, da se je v praksi izkazalo, da kadrovski bazen državnih tožilcev, ki bi obvladali angleški jezik na ravni učinkovitosti, ni zadosti velik, da bi zadovoljil zahtevam javnega poziva.

"Dodatna okoliščina, ki bo omogočila učinkovito opravljanje dela evropskega delegiranega tožilca, je tudi ta, da bo njegovo delo potekalo v Sloveniji, in ne v tujini, kot velja za delo evropskega tožilca, pri katerem se ohranja zahteva po znanju delovnega jezika na nivoju C1," še piše.

Kot pišejo v predlogu bi dolžnosti imenovanih delegiranih tožilcev prenehale v trenutku, ko bo vlada Evropskemu javnemu tožilstvu predložila listo kandidatov iz spremenjenega zakona, vendar najpozneje po treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Normativne spremembe, ki se predlagajo, so potrebne z vidika nemotenega delovanja EJT in predstavljajo potrebno prilagoditev veljavnega zakona uredbi Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) in sklepu kolegija Evropskega javnega tožilstva z dne 29. septembra 2020 o določitvi pravil o pogojih za zaposlitev evropskih delegiranih tožilcev, piše v predlogu sprememb. Ob tem pa še, da predlagane spremembe dopolnjujejo nacionalni del postopka izbora kandidatov za evropskega tožilca in evropskega delegiranega tožilca tako, da se onemogoči blokiranje postopka. "Brez predlaganih sprememb delovanje evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji in s tem tudi Evropskega javnega tožilstva na področju Slovenije ne bo mogoče," še piše.

Zalar: To je katastrofa za ugled Slovenije, a tožilca sta glede svojega mandata lahko mirna

"Še včeraj se je zdelo, da je Slovenija z vsemi zapleti okoli imenovanja delegiranih tožilcev dosegla dno, a danes smo videli, da ga v resnici še nismo." Tako kritično za naš portal predlog sprememb zakona komentira nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar. Ob tem je sicer prepričan, da sta lahko danes izvoljena slovenska delegirana tožilca mirna, saj da njun mandat varuje več varovalk ter da ju vlada kljub morebitnemu sprejetju sprememb zakona ne bo mogla kar odstaviti. "Sreča v nesreči je, da tožilsko samostojnost v tem primeru poleg ustave varuje tudi pravo EU. Oba evropska delegirana tožilca bosta brez dvoma dokončala petletni mandat, ki jima je bil podeljen," pravi.

In še, da poteza ministra Dikaučiča meče slabo luč na Slovenijo, da je to tragedija za ugled naše države ter da jo postavlja ob bok Poljske in Madžarske. Ob tem pa, da je predlog v neskladju s pravom EU ter da"še povprečen razumen človek razume, da je tukaj nekaj narobe." "Uredba predvideva, da oblast ne more kar odpoklicati nekoga zgolj zato, ker ji oseba ni všeč. To lahko naredi le s soglasjem evropske javne tožilke," je jasen. A četudi sprejmejo spremembe zakona, pa soglasja za zamenjavo delegiranih tožilcev vlada zagotovo ne bo dobila.

"Vlada se bo sicer morda skušala vmešavati posredno, po t. i. poljski formuli, vendar pa to sodišče EU redno pošilja na smetišče zgodovine. Zdaj pa bo podobnega odziva deležna tudi Slovenija," še komentira.

"Očitno si vlada oz. ministrstvo skuša na tak način posredno podrediti državno tožilstvo oz. ukiniti njegov poseben, samostojen status. To je sicer lahko legitimna opcija (podobno ureditev imajo npr. v Nemčiji), vendar gre to v nasprotju z dosedanjo pravno tradicijo in ustavno ter zakonsko ureditvijo v Sloveniji, po kateri je državno tožilstvo del pravosodja in ne izvršilne veje oblasti," ob tem pravi odvetnik Blaž Kovačič Mlinar.

"Neposreden vpliv izvršilne veje oblasti na državno tožilstvo lahko namreč negativno vpliva na neodvisnost državnega tožilstva pri opravljanju njegove temeljne funkcije - pregona storilcev kaznivih dejanj," še opozarja.

Kar se tiče ugleda Slovenije v EU, pa je po njegovem mnenju najbolj pomembno, da se za to funkcijo predlaga vrhunsko usposobljene tožilce, ki dobro poznajo pravo EU. "Tukaj politična 'ustreznost' seveda ne more in ne sme igrati nobene vloge," je jasen.

Vrhovno državno tožilstvo ogorčeno

Oglasila se je tudi evropska poslanka SD Tanja Fajon, ki je opozorila na nove poskuse slovenske vlade, da odpokliče delegirana tožilca. Na spletu pa, da je današnja čestitka na novo imenovanima evropskima državnima tožilcema, takoj za tem pa vložitev predloga sprememb zakona o državnem tožilstvu, nov rekord. "Žalostno," je še pripisala.

Nekdanja pravosodna ministrica iz vrst SD Andreja Katič pa: "Spomnim se poudarka vodje Evropskega javnega tožilstva Laure Kövesi, da EJT deluje neodvisno od volje vlad posamezne države."

Kot so za Delo dejali pravni strokovnjaki, je zakonski predlog brezpredmeten, saj da imenovanih delegiranih tožilcev ne more zamenjati ne Janez Janša in ne vlada, pač pa le kolegij evropskega javnega tožilstva. Kot poroča časnik so po neuradnih informacijah novelo zakona pripravili v kabinetu predsednika vlade ter ga nato vsilili pravosodnemu ministru. Poleg tega da zakon ne more veljati za nazaj, torej za imenovana evropska delegirana tožilca ne velja.

Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič je za časopis medtem dejal, da bodo naredili vse, "da se ta norost ustavi in zakon ne bo sprejet".

Kot poroča N1, so predlogu ostro nasprotujejo tudi na Vrhovnem državnem tožilstvu. Predlog sprememb so opisali kot poskus političnega poseganja v izbiro kandidatov za evropskega delegiranega tožilca ter ob tem poudarili, da so za predlog izvedeli šele iz medijev. Ocenjujejo sicer, da je predlagana novela zakona v nasprotju z uredbo o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo evropskega javnega tožilstva.