Tri dijakinje opisujejo dogajanje tragične noči, ko so dijaški dom v Ljubljani zajeli ognjeni zublji. Ko smo v četrtem nadstropju zaznale dim, ki se je valil po hodniku, smo stekle do varnostnika, ki je, kot pripovedujejo, takoj začel gasiti in buditi ostale dijake. Ko so se spuščale po stopnicah, je bilo vedno bolj zadimljeno. Kot se spominjajo, so imele srečo, da so pot po hodnikih tako dobro poznale, saj bi sicer težko prišle do pritličja, kjer se je nahajal varnostnik. Potem smo se začeli evakuirati in zbirati pred ustanovo, gasilci pa so na kraj prišli takoj – kot ocenjuje, v roku 10 minut. "Poskrbeli so, da smo vsi prišli ven. Bili so zelo uigran tim in nas zelo hitro spravili na varno. Takoj, ko so vse evakuirali, so nas popisali in priskrbeli topel prostor v sosednji stavbi. Pri tem so dali prednost tistim, ki so bili manj oblečeni, da niso bili predolgo na mrazu," opisujejo.

Kot poudarjajo, se jim opazke in kritike nekaterih staršev, da so bili njihovi otroci dolgo na mrazu, ne zdijo na mestu. "Res je, da izkušnja ni bila prijetna, vendar mislim, da so gasilci, reševalci in policisti s svojo organiziranostjo zelo hitro obvladali situacijo, vse osebje dijaškega doma pa se je maksimalno potrudilo in nam bilo v pomoč," poudarja ena izmed dijakinj. "Kdor se je v tej situaciji počutil zapostavljen in nepreskrbljen, očitno ni mislil na tiste, ki so bili pomoči res potrebni. Zato marsikateri negativni komentarji niso povsem na mestu."
Prav tako so zelo hvaležne dijakom iz sosednje stavbe, ki so jim sredi noči nudili svojo hrano in oblačila: "Ponudili so nam svoja oblačila, odeje, vso hrano, ki so jo imeli, polnilce ipd. Takoj po prihodu v stavbo so nam nudili psihološko pomoč, kdor jo je potreboval. Priskrbeli so nam vodo, kruh, čaj, kasneje še sveže rogljičke. Ves čas so s svojo prisotnostjo nudili pomoč in oporo tudi vzgojitelji."
"Res je, da izkušnja ni bila prijetna, vendar mislim, da so gasilci, reševalci in policisti s svojo organiziranostjo zelo hitro obvladali situacijo, vse osebje DIC-a pa se je maksimalno potrudilo in nam bilo v pomoč. Prav tako vse pohvale dijakom, ki so nam sredi noči nudili svojo hrano in oblačila."
Kot pripovedujejo, so imele nekaj težav s spanjem, sicer pa se držijo dobro. Kot poudarjajo, so psihologi tudi tiste, ki niso bili neposredno izpostavljeni ognju, pozvali na pogovor, če bodo začutili, da potrebujejo pomoč.