Za vpogled v ocene ne bo več potrebno soglasje dijaka

Noveli zakona o gimnazijah in zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju polnoletne dijake pri opravičevanju izostanka od pouka zopet izenačujeta z mladoletnimi dijaki, kar pomeni, da se bodo srednje šole in njihovi starši lahko znova medsebojno obveščali o morebitnih odsotnostih. Starši polnoletnih dijakov bodo od šole lahko tudi znova pridobivali osebne podatke, povezane z izobraževanjem dijaka. Slednje je po navedbah ministrstva pomembno zaradi izvrševanja zakonske dolžnosti staršev preživljanja otrok v času izobraževanja. Po zakonu, ki ureja družinska razmerja, so namreč starši dolžni preživljati polnoletnega otroka do 26. leta, če se ta izobražuje.

Polnoletni dijaki bodo lahko še vedno zahtevali, da šola staršem določenih podatkov ne razkrije, a le če mu zaradi tega ne grozi izguba statusa dijaka. Noveli spreminjata tudi določbe o vzgojnih ukrepih in o razlogih za izključitev dijakov. Slednje določajo, da bodo starši polnoletnega dijaka lahko znova vključeni v postopke vzgojnega ukrepanja.

Noveli učitelju tudi dajeta možnost, da dijaku prepove prisotnost pri uri pouka v primeru, ko dijak z neprimernim obnašanjem bistveno ovira izvajanje pouka. Po dosedanji ureditvi je namreč učitelj dijaku lahko prepovedal prisotnost pri pouku le v primeru, če je s svojim ravnanjem ogrožal svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih oseb.

Na predlog šol so na ministrstvu v noveli obeh zakonov vključili tudi določbe, da lahko gimnazija dijaka izključi, če mu izreče peti ukor, srednja poklicna in strokovna šola pa, če mu izreče četrti ukor. "Šole so namreč opozorile, da so z ukinitvijo stopnjevanja vzgojnih ukrepov v zdaj veljavni ureditvi vzgojni ukrepi izgubili pomen in učinek," so ob tem navedli na ministrstvu.

V današnji razpravi so podporo novelama napovedali v večini poslanskih skupin. Pri tem so večinoma poudarjali, da je predvsem zdajšnja ureditev, ko so starši za vpogled v ocene polnoletnega dijaka potrebovali njegovo soglasje, neživljenjska. Menili so, da imajo starši pravico biti vključeni v izobraževanje dijaka, glede na to, da so ga dolžni preživljati do 26. leta, če se izobražuje. Pozdravili so tudi možnost stopnjevanja vzgojnih ukrepov, saj da se na ta način znova krepi vzgojna vloga šole.

V razpravi so poslanci tudi povedali, da v šolah večjih težav s soglasji polnoletnih dijakov ni bilo ter da jih je večina dala soglasje, da lahko starši vpogledajo v njihove ocene in vzgojen ukrepe, se pa je v tem letu, kolikor je veljala ta novost, so se pa predvsem na poklicnih šolah precej povečali izostanki od pouka, saj so si jih lahko polnoletni dijaki opravičili sami.

Noveli zakona lani razdelili javnost

Z lanskim šolskim letom sta v uporabo stopili noveli zakona o gimnazijah ter zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki sta prinesli precej novosti. Starši polnoletnih dijakov so imeli tako le še pravico do podatka o statusu svojega otroka, ne pa tudi do drugih podatkov, povezanih z njegovim izobraževanjem, denimo podatkov o ocenah, vzgojnih ukrepih, napredovanju. Do teh podatkov so bili starši upravičeni le, če jim je dijak za to dal soglasje. 

Polnoletni dijaki so lahko tudi sami opravičili odsotnost od pouka in vseh ostalih šolskih obveznosti. 

Kot so takrat pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, so pri takšni ureditvi sledili razmerjem med otroki in starši, kot jih ureja zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pa tudi novi Evropski uredbi o varstvu osebnih podatkov. "Nesporno je dejstvo, da se s polnoletnostjo spremeni status otroka, kar smo upoštevali tudi pri šolski zakonodaji," so povedali.