Dijaki so šolanju na daljavo rekli 'ne'

Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so danes sporočili, da se bo ministrica Simona Kustec popoldne preko spleta sestala s predstavniki Dijaške organizacije Slovenije, predstavniki Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije in Društva ravnateljev srednjih šol, višjih šol in dijaških domov Slovenije, pridružila pa se jim bo tudi predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Gre za delovni sestanek, so pojasnili.

Glede današnjega sestanka je predsednica Dijaške organizacije Slovenije (DOS) Maja Kalin pojasnila, da si želijo predvsem informacije, kako bo potekalo vračanje v šole, kako bo z dijaškimi domovi in javnim prevozom.

Kalinova je opozorila, da so mnenja glede vračanja v šole med dijaki zelo deljena. "Malo več kot polovica vseh dijakov se želi vrniti v šole, medtem ko si 45 odstotkov dijakov ne želi vračanja," je pojasnila. Prav tako so dijaki razdeljeni glede današnjega bojkota. Tako se nekateri, ki se sicer strinjajo z vračanjem v šole, mogoče ne strinjajo s protestom, predvsem zaradi njegove izvedbe, je izpostavila.

Po besedah Kalinove se sicer dogaja tudi, da nekateri dijaki bojkotirajo zgolj določene ure, ki se jim mogoče zdijo malo manj pomembne, recimo pri maturantih, ki bojkotirajo ure, ki niso maturitetne.

Predsednica društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar je ob tem izrazila upanje, da se bodo dijaki uspeli pogovoriti z ministrico. "Podpiram dialog in verjamem, da če se pogovarjamo, da se lahko tudi kaj dogovorimo, in mi je samo žal, da ni prišlo do teh pogovorov," je še dejala Počkarjeva.

V iniciativa Zahtevamo šole: Naša izobrazba in razvoj stagnirata

V iniciativi Zahtevamo šole dijaki pozivajo ministrico za šolstvo Kustec, da se šole čim prej odprejo, saj "naša izobrazba in razvoj stagnirata". 

Vlada je napovedala, da bi dodatno sproščanje ukrepov v šolstvu lahko prinesel premik države v oranžno fazo, kar bi se lahko zgodilo že v prihodnjih dneh. V tem primeru bi za šole začel veljati t. i. model C, ki predvideva vračanje v osnovne šole tudi za učence preostalih razredov osnovnih šol in dijake zaključnih letnikov srednjih šol, pri čemer bi za dijake del pouka potekal na daljavo, del pa v šoli.

Dijaki vztrajajo: "Zahtevamo, da še enkrat pretehtate svoje odločitve in najdete rešitev, da lahko šola spet postane vir učenja in znanja, ne pa samo stranska aktivnost, ki jo lahko prekine že slaba internetna povezava." Pouka danes tako ne bo prekinila motnja v internetnem omrežju, ampak se učenci samovoljno ne bodo priklopili nanje.

Kalinova, predsednica DOS je pojasnila, da ker so se dijaki, učitelji in tudi vodstva šol avtonomno odločali, ali bodo protest podprli ali ne, so izostanek opravičile le nakatere šole. "Nekaterim so morali starši predhodno poslati opravičilo, na nekaterih šolah so se v sklopu dijaških skupnosti odločili, da protesta ne bodo podprli."

"Upamo, da bodo dijake po protestu odločevalci bolj resno vključevali v debate in imeli za nas večji posluh. Ključno je, da se dijaki, sploh maturanti čimprej vrnejo v šolo in tako leto zaključijo na kvaliteten način." Na DOS še pojasnjujejo, da so tudi samo z ministrstvo na novo vzpostavili dialog, "s katerim upamo, da najdemo kompromis".  

Mladi v Velenju: 'Zahtevamo takojšnjo možnost šolanja v živo za tiste, ki si to želijo in potrebujejo'

V iniciativi so dijaki pozvali tudi ostale družbeno odgovorne posameznike in organizacije, da se jim pridružijo v zahtevi politikom. Mladinska aktivistična organizacija Velenje je na velenjskem Titovem trgu tako organizirala protestno branje javnega poziva k odprtju šol. Ob tej priložnosti je dijak aktivist Bruno Šonc izrazil nestrinjanje s potekom pouka na daljavo. Meni namreč, da je moč najti bolj učinkovite rešitve, kot je šolanje na daljavo.

Mladi imajo po njegovih besedah dovolj sistema, v katerem imajo gospodarstvo, interesi kapitala in politične igre prednost pred izobraževanjem. Po besedah Šonca v Mladinski aktivistični organizaciji Velenje zato od vlade zahtevajo, da postane vrnitev v šole prva prioriteta, takoj po življenjih ljudi in zdravju.

"Zahtevamo takojšnjo možnost šolanja v živo za tiste, ki si to želijo in potrebujejo. Ne dvomimo v obstoj virusa in ne zavračamo smiselnih ukrepov, prav tako ne dvomimo v potrebnost cepljenja, vendar se preprosto ne strinjamo s samovoljnostjo oblasti," je dejal Šonc.

Na šolsko ministrstvo je aktivistična organizacija naslovila javno pismo, v katerem je med drugim zapisala, da žrtvovanje mlade generacije za rešitev trenutne krize ni sprejemljiva rešitev. Zdaj je namreč jasno, da šole niso glavni vir okužb z novim koronavirusom in da mladi niso rizična skupina. Velenjski dijaki tako od šolskega ministrstva zahtevajo, da še enkrat pretehta svoje odločitve in najde rešitve, da lahko šola spet postane vir učenja in znanja. 

Šonc je tudi poudaril, da si od pristojnega resorja želijo več dialoga z mladimi, zaposlenimi v šolstvu ter starši. Meni tudi, da iskanje krivca v nastalih razmerah ne vodi nikamor. Dodal je, da so mladi naveličani sedenja pred zasloni. Naveličani so videokonferenc, dela brez povratnih informacij ter splošne dezorientiranosti, ki jim jo povzroča izobraževanje na daljavo. 

Dejal je še, da so dijaki danes, po skupno sedmih mesecih šolanja na daljavo, še vedno doma. Odgovornosti za to dijaki ne prelagajo na ravnatelje in profesorje. Verjamejo, tako Šonc, da so svoje delo opravili korektno, po svojih najboljših močeh ter v to vložili trud in predanost.

Dijake podprli tudi predstavniki staršev iz osnovnih šol Maribora in okolice

Predstavniki staršev otrok iz osnovnih šol Maribora in okolice pa so v podporo prizadevanjem za ustreznejše izvajanje pouka za danes pozvali k desetminutni prekinitvi pouka v osnovnih šolah. S tem so opozorili na nujno zagotovitev ustreznejšega izvajanja šolanja za vse učence. Pobudo so podprli tudi ravnatelji in učitelji teh šol. 

"Zdi se nam spodbudno, da so se srednješolci lotili problematike aktivno, zato smo se odločili, da jih podpremo. Ne gre za to, da protestiramo, ampak podpiramo idejo, naj se razišče, kaj vse je v dani situaciji še mogoče spremeniti. Prepričani smo, da sploh še nismo izčrpali vseh možnosti, denimo modelov B in C," je navedel predsednik aktiva svetov staršev mariborskih šol Alen Bastič. 

Po njegovih besedah gre za solidarnostno gesto, s katero želijo dati glas vsem, ki so že predolgo doma.

Med šolami, ki so se pridružile tej gesti, je Osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor, kjer se po besedah ravnateljice Lidije Todorović strinjajo, da je trenutno stanje nevzdržno, zato je nujno poiskati boljše rešitve. "To traja že predolgo in otroci tega več ne zmorejo. Želimo si, da se vsaj še četrti in peti razredi vrnejo v šole, najbolje pa kar vsi, ker smo že vsi utrujeni," je dejala.

Protest dijakov so podprli še v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), saj je ta razumljiva posledica razmer, so zapisali. Bojkot dijakov je "izraz nakopičenega nezadovoljstva, stopnjevanja stiske in čustvenih pretresov, ki so posledica že skoraj štirih mesecev izobraževanja na daljavo". "Stanje je zaskrbljujoče predvsem v srednjem poklicnem izobraževanju, kjer dijakinje in dijaki ne morejo opravljati prakse," so še dodali. 

LMŠ in Levica podprli protest dijakov

V LMŠ menijo, da po več kot 100 dneh šolanja na daljavo ni nobenega razloga več, da se učenci, dijaki in študenti, s tem pa tudi učitelji in profesorji, ne bi vrnili v šolske klopi in predavalnice. "Vlada mora zato takoj zagotoviti ustrezne pogoje za vrnitev, seveda ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov," so pozvali.

Sprašujejo se, zakaj zmorejo učence in dijake v šole vračati v tujini, ne pa tudi Sloveniji. "Kako je tudi mogoče, da ob vseh domnevno pripravljenih scenarijih ob morebitni epidemiji pristojno ministrstvo dopušča le dva - dom in šola? Zakaj avgustovsko hvaljenje s preučenimi različicami pouka, ko pa vlada očitno pozna le črno in belo, vmesnih barv in odtenkov pa ne," so zapisali. Ob tem se sprašujejo, zakaj vlada v tem času ni predlagala vsaj izmeničnega pouka. Nasploh menijo, da je vlada pri odpiranju šol popolnoma zatajila, "saj je šole zaprla kot prve, odpira (in naša jih zares še ne) pa jih kot zadnje".

Koordinator Levice Luka Mesec pa opozarja, da smo država z najdaljšim zaprtjem šol v EU in da "smo ena od redkih držav, ki še ni dojela, da se koronavirusa ne da premagati z represijo, ampak samo tako, da se med državljani ustvarja zaupanje". "V tem smislu popolnoma podpiramo današnje početje dijakov, lahko se samo podpišemo pod njihove zahteve," so zapisali. Tudi v Levici menijo, da bi šole morale biti prve, ki se jih odpre, in zadnje, ki se jih zapre.

Nezadovoljstvo dijakov je sicer še pred protestom dodatno podžgal odziv ministrice, ki je tik pred zdajci odpovedala sestanek s predstavniki iniciative Zahtevamo šolo in ponudila drug datum, in sicer dan, za katerega so dijaki že napovedali bojkot pouka. "To razumemo kot ignoranco ministrice in celotnega ministrstva," je v oddaji 24UR ZVEČER dejal eden od pobudnikov bojkota Lars Podkrajšek. 

"Zahtevamo tudi dodatne prilagoditve mature ter da se začne aktivno razmišljati o tem, kako se bo matura prilagajala v naslednjih letih, saj so učenci zdajšnjih drugih in tretjih letnikov doma že skoraj eno leto," je bil še jasen Podkrajšek. Na prestavljen sestanek pa so odgovorili: "Tega sestanka se kot iniciativa protestno ne bomo udeležili, saj se nam zdi izbira datuma skrajno neprimerna, gre za neokusno šalo ministrstva."