V Dijaški organizaciji Slovenije so odprto pismo naslovili na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, Združenje ravnateljic in ravnateljev ter na Državni izpitni center.
V organizaciji sicer pozdravljajo dosedanja prizadevanja vlade, ministrstva in ostalih vpletenih za nadaljnji potek izobraževalnega procesa na daljavo v času zamejevanja širjenja novega koronavirusa, a hkrati opozarjajo, da so nekatere zadeve ostale odprte. Predvsem gre za vprašanje, kako bodo dijaki zaključili letošnje šolsko leto, pri čemer prav tako "ni jasna usoda dijakov zadnjih letnikov srednješolskih izobraževalnih programov in način ter koledar izvajanja maturitetnih preizkusov".
Da bi bolje osvetlili nastalo situacijo z vidika dijakov, so v minulem tednu izvedli anketo, ki jo je rešilo več kot 13.000 srednješolcev (nekaj manj kot 20 odstotkov vseh dijakov, vpisanih v srednješolske izobraževalne programe). Na podlagi pridobljenih podatkov so oblikovali nekaj predlogov.
Med drugim ministrstvu predlagajo, naj spodbudi srednje šole k uvedbi videokonferenc pri predmetih, kjer je potrebna temeljitejša razlaga in obravnavanje nove učne snovi, prav tako naj ministrstvo pripravi in srednje šole seznani s sprejemljivimi alternativnimi načini ocenjevanja, kot so na primer ustna ocenjevanja preko videokonferenc.
Kar 90 odstotkov anketiranih dijakov je sicer menilo, da je njihova trenutna obremenitev pri šolanju na domu primerljiva s tisto pri rednem pouku, zato predlagajo, naj se pouk ne podaljša po nepotrebnem v poletne počitnice.
Koronavirus ogrozil izvajanje mature
Krizna situacija pa bo besedah dijakov pod največji vprašaj postavlja izvajanje letošnjega maturitetnega preizkusa znanja, ki naj bi se začel 5. maja z esejem pri slovenščini. Državni izpitni center naj zato v sodelovanju z ministrstvom pripravi usmeritve za maturante, ki bodo zajemale teme, na katerih bo znotraj določenega predmeta na maturi večji poudarek. Predlagajo pa tudi, naj poudarek ne bo na snovi, ki je po učnem načrtu predvidena za čas, ko srednješolci izvajajo pouk na daljavo.
Ob vsem omenjenem dijaki predlagajo, naj bo koledar izvajanja mature določen v čim krajšem času. Glede maturitetnega preverjanja naj bodo sicer omogočeni isti pogoji pridobivanja kakovostnih priprav na maturo, ki nadomeščajo fizične priprave, isti pogoji izvajanja pisnih, ustnih in internih delov mature, maturantkam in maturantom pa naj bodo zagotovljena tudi vsa potrebna gradiva, ki bi jih drugače pridobili iz knjižnic, tudi v elektronski obliki.
"Maturanti si želijo in potrebujejo dodatno pomoč, razjasnitve in odgovore z vaše strani. Zavedamo se, da vsi predlogi, podani s strani dijakov in maturantov, seveda niso izvedljivi, vendar vas pozivamo, da pri nadaljnjih ukrepih upoštevate jasno prikazano mnenje srednješolcev in k oblikovanju slednjih povabite tudi predstavnike Dijaške organizacije Slovenije," med drugim še piše v odprtem pismu.
Če bodo prekinjeno izmenjavo zaključili na daljavo, študentom ne bo treba vračati Erasmusove štipendije
Študentom, ki so morali zaradi epidemije koronavirusa predčasno prekinili študijsko izmenjavo v okviru programa Erasmus+, Erasmus štipendije medtem ne bo treba vračati, če bodo izmenjavo tudi zaključili, npr. na daljavo. Upravičeni bodo tudi do povrnitve nepredvidenih stroškov zaradi prekinitve, pravijo na državnem centru za mobilnost.
Študentje, ki gredo na študijsko izmenjavo v tujino, prejmejo Erasmus štipendijo. 80 odstotkov štipendije prejme ob začetku izmenjave, 20 odstotkov pa ob zaključku, ko predložijo tudi poročilo. Marca je bilo na izmenjavi v tujini okoli 1200 slovenskih študentov. Od teh jih je šolanje v tujini zaradi epidemije koronavirusa prekinilo okoli 900, okoli 300 pa jih z izmenjavo nadaljuje.
Velik del tistih, ki so se vrnili domov, izmenjavo nadaljuje na daljavo. Če jo bodo zaključili, bodo po trenutnih informacijah Evropske komisije upravičeni do celotne štipendije: "To pomeni, da se jim bo štelo, da so opravili celotno mobilnost, čeprav so npr. od prvotno dogovorjenih šest mesecev bili v tujini tri mesece," je povedala direktorica Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) Alenka Flander.
Študentom, ki so bili primorani prekiniti izmenjavo, bo matična fakulteta tudi krila nepredvidene stroške, ki so jih imeli zaradi višje sile oziroma nenačrtovanega odhoda domov, kot so npr. dodatni nepredvideni leti, nepovrnjena vnaprej plačana najemnina in podobno. Sam program namreč deluje tako, da fakultete od CMEPIUS za ocenjeno število mobilnosti prejmejo določena sredstva, ki jih potem namenijo študentom.
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.