Digitalne spretnosti slovenskih mladostnikov pod evropskih povprečjem

V Sloveniji ima 63,4 odstotka oseb v starostni skupini 16–24 let osnovne ali več kot osnovne splošne digitalne spretnosti. Evropsko povprečje v isti starostni skupini znaša 71,2 odstotka. Pri tem velja poudariti, da je digitalno znanje mladih omejeno na uporabo pametnih telefonov za dostopanje do zabavnih vsebin na družbenih omrežjih in komunikacijo, medtem ko bo v prihodnje veliko povpraševanje po kadrih z znanjem računalništva in informatike. Številne evropske države so zato že uvedle ali pa so v postopku implementacije reform v pristopih poučevanja digitalnih kompetenc v šolski kurikulum. Med njimi so tudi Hrvaška, Češka in Slovaška. 

"Menim, da je nujno potrebno vpeljati digitalne kompetence za vse učence, saj te omogočajo vključitev naših dijakov, učencev v digitalno družbo. Ampak še bolj pomembno je vpeljati poučevanje temeljnih računalniških vsebin in še posebej poudarjam, da je potrebno vpeljati predmet računalništva," opozarja Irena Nančovska Šerbec z oddelka za matematiko in računalništvo na Pedagoški fakulteti na ljubljanski univerzi. Ob tem je izpostavila tudi problem pomanjkanja učiteljev računalništva, saj se zanj odločijo le redki. "Noben ne izbere predmeta, ki ga ne more poučevati."

Računalniško znanje bo potrebno tudi pri delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo in tu, po besedah Borisa Horvata, sousatnovitelja podjetij Abelium in Acex, ki razvija specializirano programsko opremo, ne bomo konkurenčni. "Smo na začetku industrijske revolucije, ki je podprta z digitalizacijo in v zadnjem času vse bolj z umetno inteligenco. To področje se izjemno razvija in nimamo več veliko časa, da bi se odločili, ali želimo naše otroke opolnomočiti, da bodo lahko v prihodnosti svoje ideje uresničevali ob boku in enakovredno s svojimi vrstniki v svetu, ali bodo ostali samo sledilci in uporabljali orodja, ki jih bodo razvili drugi." 

Trenutni slovenski šolski kurikulum za osnovne in srednje šole vsebine računalništva in informatike potiska v ozadje, kar po mnenju Uroša Ocepka, učitelja strokovnih modulov s področja računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje ter učitelja leta 2022, vpliva tudi na nadaljnjo izbiro karierne poti poti pri učencih. Sam si prizadeva, da bi vsebine s področja računalništva in informatike, postale obvezen predmet v osnovnih šolah. "V svetu, kjer tehnologija oblikuje naš vsakdan, kako lahko upravičimo, da naši otroci ne prejmejo teh znanj, ki jih potrebujejo za uspeh?"

Obvezni predmet računalništva in informatike? 

Ob tem sicer velja zmotno prepričanje, da več računalniških vsebin v šoli pomeni, da bi otroci še več časa preživeli za ekrani. Sogovorniki izpostavljajo, da gre za učenje temeljnih konceptov računalništva, kjer bi se učili reševanja problemov s pomočjo računalniškega (logičnega) mišljenja. Te kompetence bi lahko kasneje prenesli tudi na druga področja svojega delovanja, kar jim bo prineslo prednost pri iskanju zaposlitve. "Gre za prav vsako panogo, ki je pomembna za naša življenja. Od zdravstva, do navadne trgovine," je ob Svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe na dogodku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham Slovenija) povedala direktorica zbornice Ajša Vodnik. 

Sogovorniki apelirajo tudi na odločevalce, da uvedbo obveznega predmeta računalništvo in informatika v osnovne in srednje šole vključijo v predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli. Nacionalni program vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033 namreč napoveduje uvedbo obveznega predmeta računalništvo v 5. in 6. razred osnovne šole, v preostale razrede (od 1. do 4. in od 7. do 9. razreda) pa naj bi zgolj vključili vsebine računalništva in informatike.