Hrvaška oblast nasprotuje slovenski nameri za razglasitev zaščitne ekološke cone in epikontinentalnega pasu v Jadranu, ker je v nasprotju z mednarodnim pomorskim pravom, saj leži pred hrvaškim teritorialnim morjem, je pred odborom za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu v Bruslju dejala hrvaška zunanja ministrica Kolinda Grabar Kitarović. Kot je dodala, želi njena država vprašanje meje s Slovenijo reševati skozi dialog, če to ne bo uspešno, pa skozi za obe strani zavezujočo mednarodno arbitražo.
"Slovenska pobuda je za nas res velik problem, ker je proti mednarodnemu pravu v več točkah. Cona bi ležala pred hrvaškimi ozemeljskimi vodami in ne bi imela stika s slovenskim teritorialnim morjem. Po mednarodnem pomorskem pravu pa nobena država ne sme prestopiti sredinske črte in razglasiti cone brez dogovora med državama," je dejala ministrica. "Na žalost je meja po slovenskem predlogu določena ob hrvaški obali in teče približno tja do sredine hrvaškega polotoka Istra".
Grabar Kitarovićeva je sicer v parlamentu, kjer je poročala o napredku države na poti v Evropsko unijo, dejala še, da ne glede na najnovejše zaplete Hrvaška v procesu svojega približevanja povezavi tudi vnaprej pričakuje podporo Slovenije.
Erjavec: Odločitev je pravilna in legitimna
Slovenska namera o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnega pasu, zlasti glede na politiko Hrvaške in Italije, je pravilna, je ocenil predsednik DeSUS in minister za obrambo Karl Erjavec.
"Menimo, da je nujno potrebno, da Slovenija reagira, da ne bi prišlo do položaja, ko bi nekateri menili, da se molče strinjamo s politiko sosednjih pomorskih držav. V DeSUS tudi ocenjujemo, da so reakcije Hrvaške po nepotrebnem ostre. Na hrvaški strani so zlasti presenečeni nad odločnostjo slovenske vlade, da zavaruje slovenske nacionalne interese na slovenskem morju. Tega morda doslej niso bili vajeni," je dejal obrambni minister.
V najmanjši vladni stranki so tudi prepričani, da razglasitev cone ne bi smela poslabšati odnosov s Hrvaško in v stranki si želijo, da bi imeli s sosedo še naprej dobre odnose, je poudaril Erjavec.
Slovenija ima na podlagi mednarodnega prava možnost in pravico zaščititi svoje pravice na morju, kar je aktualno zlasti zaradi razglasitve hrvaške ekološko ribolovne cone in podobne namere Italije, meni Erjavec.
Določitev meje slovenske ekološke cone je legitimna, ker temelji na sporazumu med SFRJ in Italijo o razmejitvi epikontinentalnega pasa iz leta 1968, pogodbe med Italijo in SFRJ iz leta 1975 ter na sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško iz leta 1997. Nenazadnje pa tako možnost daje tudi slovenski pomorski zakonik, še meni Erjavec.
