Pobelilo je Obalo: ne snežinke, klestila je toča

Okoli 18.45 je Obalo – predvsem Piran – zajelo močno neurje, ki je s seboj prineslo centimeter in pol debelo točo. Bralci ob tem pripovedujejo, da česa podobnega decembra še niso doživeli. "Toča je padala skorajda vodoravno," večerno dogajanje opisuje bralka Sandra.

Da se je Piran zvečer resnično znašel v hudi uri - nad njim se je namreč razbesnela huda nevihta, ki je marsikdo ne pomni - je v oddaji 24UR ZVEČER poročal tudi novinar Jaka Vran. V trenutku so bile ulice pobeljene, celotno dogajanje pa je spremljal izredno močan, orkanski veter, ki je povzročil nemalo težav. V izolski marini je na primer s stavbe odtrgalo ogromen kos kovinske strehe. Gasilci so na delo, podrlo je tudi sto let staro drevo, ki je pod seboj pokopalo tri avtomobile.

"Obalo je zelo nepričakovano prešla močna nevihta s točo, ki je povsem pobelila ulice Izole," pa pojasnjuje naš hišni meteorolog Rok Nosan. Kot dodaja, smo po koledarju danes sicer 7. decembra, večerni pogled na radarsko sliko padavin pa je tako bolj spominjal na 7. julij. "Kombinacija hladnega zraka in še vedno razmeroma toplega morja je pripeljala do nastanka močne nevihte, ki so jo spremljali silovit naliv in sunki vetra, na koncu pa tudi toča," še dodaja.

Razmere so bile danes prav tako zelo ugodne za nastanek vodnih tromb. Ena je čez dan nastala v Tržaškem zalivu, opazovali pa so jo lahko tudi pri nas.

Močno deževje številne nevšečnosti povzročalo predvsem na zahodu

Ko smo že poročali, pa so predvsem zahodni del države včeraj zajele obilne padavine, ki so povzročile veliko dela gasilcem ter delavcem cestnih in komunalnih služb na območju občin Izola, Koper, Piran, Jesenice, Kranj, Kranjska Gora, Radovljica, Železniki, Cerkno, Idrija, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna.

Regijski centri za obveščanje so tako zabeležili 69 dogodkov, aktiviranih je bilo 22 prostovoljnih in dve poklicni gasilski enoti. Gasilci so imeli največ dela z nameščanjem protipoplavnih vreč, s prečrpavanjem meteorne vode iz stanovanjskih in gospodarskih objektov, hotelov, domov za ostarele ter ostalih objektov.

Meteorna voda največ preglavic povzročila v Sečovljah in Strunjanu

Koprski poklicni gasilci so do poznega nedeljskega večera v slovenski Istri opravili 50 intervencij zaradi vremena. Najbolj sta bili na udaru območji Strunjana in Sečovelj v piranski občini, kjer se je sprožilo tudi več manjših plazov, delno pa tudi izolska občina, je povedal vodja izmene na Gasilski brigadi Koper Dragan Puzić.

Voda je zalila nekaj stanovanjskih objektov, vendar pa pristojni natančnega števila zalitih objektov še nimajo. Razdelili so tudi večje število protipoplavnih vreč.

Kot je že v nedeljo navedel poveljnik regijske civilne zaščite Rok Kamenšek, so bile intervencije tako potrebne predvsem zaradi poplavljanja meteornih voda v objektih, pri čemer je delo oteževala visoka gladina morja, ter zaradi zemeljskih plazov. Plazove so sicer do danes že sanirali, je navedel Puzić.

Bojazni zaradi visokega plimovanja se medtem niso uresničile. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje je sicer malo pred polnočjo morje zaradi kombinacije plimovanja in močnega juga poplavilo le del pločnika na Velikem trgu v Izoli.

V Piranu je voda medtem zalila najmanj 25 objektov. Občina Piran v sodelovanju z javnim komunalnim podjetjem Okolje Piran občanom, ki jih je prizadelo nedeljsko deževje, ponuja pomoč. Vsi, ki potrebujejo pomoč pri črpanju padavinskih voda, odstranjevanju uničenega pohištva in namočenih predmetov, čiščenju blata iz objektov ter pranju prostorov po umiku vode, lahko vodjo intervencij pokličejo na telefonsko številko 031/672-713, so sporočili z občine. S tem želijo preprečiti nastajanje nadaljnje škode v primeru ponovnega deževja. "Da bi čim prej vzpostavili normalno stanje, naj občani na omenjeno številko posredujejo tudi informacije o morebitni potrebi po odstranitvi nanosov materiala, ki preprečujejo odtekanje vode," še pozivajo na piranski občini.

V občini Izola je voda zamašila kanal na Morerju. Močno deževje je povzročilo tudi nekaj težav tamkajšnjim občanom. Po dosedanjih podatkih je voda zalila dve strojnici hotelov in nekaj stanovanj oziroma stanovanjskih hiš. Zemlja se je odtrgala v kanal tudi na Dobravi. Manjši plaz pa je delno zaprl cesto od Šmarske ceste proti Kortam. Voda je zalila najmanj 13 objektov, pristojne službe so razdelile več protipoplavnih vreč.

V Razdrtem (občina Postojna) so gasilci PGD Razdrto že preventivno postavili protipoplavne vreče, ker je bližnji potok ogrožal hišo. Delavci Cestnega podjetja Koper pa so zaradi poplavljenega cestišča zaprli cesto Hruševje–Mala Brda.

V občini Ilirska Bistrica je v naselju Dolnja Bitnja meteorna voda zaradi obilnih padavin in zamašenega propusta ogrožala dva stanovanjska objekta in poplavila regionalno cesto. Gasilci PGD Ilirska Bistrica so s protipoplavnimi vrečami preusmerili meteorno vodo od objektov in črpali vodo iz objekta. Skupaj z delavci Cestnega podjetja Koper in člani štaba OŠCZ občine Ilirska Bistrica pa so tudi zaprli in prekopali regionalno cesto za potrebe preusmeritve meteorne vode. Regionalna cesta je tako do nadaljnjega zaprta. Pri zaselku Šmagur se je lokalni potok preusmeril na makadamsko cesto ter jo v dolžini več deset metrov odplavil. Dostop do enega stanovanjskega objekta je onemogočen. Sanacija se bo pričela takoj, ko bodo to omogočale vremenske razmere.

V Pivki so gasilci črpali meteorno vodo iz kletnih prostorov stanovanjskega objekta ter s polivinilom preventivno zaščitili večstanovanjski objekt, kjer je zaradi poškodovane strehe zamakalo. Pri naselju Stara Sušica so gasilci skupaj z delavci VGP Drava Ptuj preusmerili strugo potoka in s tem preprečili poplavljanje lokalne ceste.

V občini Hrpelje-Kozina so v Klancu pri Kozini gasilci PGD Materija izčrpali približno en kubični meter vode iz kletnih prostorov.

Močno deževje pustilo nekaj posledic tudi na gorenjskih cestah

Nedeljsko močno deževje je kar nekaj preglavic povzročilo tudi na Gorenjskem, kjer so predvsem na območju Kranjske Gore morali iz posameznih objektov črpati meteorno vodo. Posledice je deževje pustilo tudi na nekaterih cestah.

Zaradi zemeljskega plazu je pri Jamniku zaprta cesta med Kropo in Dražgošami. Kot je dopoldne ocenil vodja vzdrževanja cest pri Gorenjski gradbeni družbi Damijan Pestotnik, ni šlo za večji plaz. Že danes naj bi ga po prvotnih napovedih odstranili in vzpostavili prevoznost ceste.

Z Mestne občine Kranj pa so popoldne sporočili, da je na cesto pri Jamniku zdrselo od 50 do 70 kubičnih metrov zemlje. Odstranitev materiala s ceste bo zgolj kratkoročna rešitev, v prvi vrsti pa je treba na tej lokaciji zagotoviti varnost, so poudarili na občini.

Na Direkciji RS za infrastrukturo bodo po geoloških raziskavah oziroma mnenju sodnega izvedenca za geologijo preučili možnosti izvedbe sanacije in zaščite odlomljene brežine.

Pred osmimi leti je v bližini tega območja zemeljski plaz že odtrgal del ceste, popolna zapora in sanacija pa sta trajali štiri mesece. Gre za območje, kjer ob močnem deževju zemljišča polzijo, in tudi tokrat se je zemljina splazila s strme brežine, ker je podtalnica izprala stičišče med trdo in mehko zemljino.

V neposredni bližini plazu in zasutega cestišča sicer ni stanovanjskih hiš. V času cestne zapore imajo prebivalci Selške doline in območja Jamnika za prehod iz kranjske v radovljiško občino na voljo drugo, a daljšo pot skozi vasi Podblica, Nemilje in Njivica.

Nedeljsko deževje in narasla voda sta povzročila težave tudi na območju Mojstrane, saj je voda spodkopala vozišče na cesti med Mojstrano in Radovno. Pestotnik predvideva, da bo sanacija trajala dlje časa.

Na Policijski upravi (PU) Kranj opozarjajo, da se lahko zaradi deževja in taljenja snega na odsekih cest pojavljajo voda, pesek, kamenje in tudi udarne jame. Na nekaterih višje ležečih cestah je lahko tudi sneg. Policisti zato voznike pozivajo k veliki previdnosti, prilagojeni hitrosti in vožnji na večji varnostni razdalji.

Po nedeljskem deževju noč v Istri minila mirno, a reke in vodotoki bodo še naraščali

Noč je sicer minila mirno. Istra se je danes zbudila v suh, delno oblačen dan.

Vipava, Ljubljanica in Pivka se v manjšem obsegu še razlivajo na običajnih območjih, so v hidrološko poročilo zapisali pri Agenciji RS za okolje (Arso). Ljubljanica počasi še narašča, Pivka in Vipava v zgornjem toku imata ustaljen pretok, Vipava v spodnjem toku že upada. Naraščajo še reke v porečju Savinje, Dravinje in v spodnjem toku Kolpe in Krke ter Sava v spodnjem toku.

Pretoki večine drugih rek na zahodu in v osrednji Sloveniji se zmanjšujejo. Sava v srednjem toku, Drava ter reke severovzhodne Slovenije pa imajo ustaljene pretoke. Dopoldne so bili pretoki rek v večjem delu Slovenije še veliki, tekom dneva pa so se ustalili tudi tam, kjer so se v jutranjih urah še počasi povečevali. Ljubljanica s kraškimi pritoki se bo še razlivala na območjih pogostih poplav. V Pomurju so pretoki rek srednji.

V torek bodo reke sprva upadale, nato pa se bodo pretoki rek na zahodu države začeli znova povečevati. Ljubljanica in Pivka se bosta še razlivali na običajnih območjih. V sredo bodo reke povsod po Sloveniji spet narasle.

Gladina morja je bila danes okoli poldneva povišana; prav tako bo jutri med 14. in 16. uro. Ob tem se lahko morje razliva na najbolj izpostavljenih delih obale. Jutranja temperatura morja je bila okoli 14 stopinj Celzija, reke pa imajo temperaturo med 3,5 in 11 stopinjami Celzija.

Ponoči bodo padavine ponehale, jutri dopoldne bo spet začelo deževati

Ponedeljek je sicer minil v spremenljivem do pretežno oblačnem vremenu, nekaj sonca je bilo predvsem v vzhodnih krajih ter ob morju. Na zahodu so nastajale krajevne plohe, ob morju posamezne nevihte.

Ponoči bodo padavine povsod ponehale, delno se bo zjasnilo, ponekod po nižinah bo nastala megla. Do jutra pa se bo od zahoda znova pooblačilo.

Jutri bo oblačno, zjutraj ponekod megleno. Dopoldne bo na zahodu spet začelo deževati, dež se bo čez dan širil proti vzhodu. Meja sneženja bo med 600 in 900 metri nadmorske višine. Na severnem Primorskem bo zapihala šibka burja, ob morju pa bo pihal zmeren jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 2, na Primorskem do 7 stopinj Celzija. Najvišje dnevne temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem od 8 do 12 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Arsa.

V sredo bo oblačno s padavinami, meja sneženja se bo ponekod spustila do nižin. Popoldne bodo padavine na zahodu že ponehale. Na Primorskem bo pihala večinoma šibka burja. V četrtek in petek bo oblačno in povečini suho vreme.