Na Štajerskem več kot 500 plazov: 'Najprej so padali majhni koščki ...'

Zaradi deževja v zadnjih dneh se je na območju Haloz in Slovenskih goric sprožilo še več zemeljskih plazov, od 5. maja po nekih podatkih okoli 500, je dejal vodja ptujske izpostave za zaščito in reševanje Drago Murko. Plazovi trenutno ogrožajo pet hiš. Težave so tudi zaradi naraslih voda, ponoči so sprožili sireno za nevarnost v Središču ob Dravi. 

Nekateri plazovi so tudi zelo veliki, v dolžini kakšnih sto metrov, je povedal Murko. Trenutno ima podatke, da je zaradi zemeljskih plazov močno ogroženih okoli pet hiš, med drugim v občinah Juršinci in Cirkulane. Sicer pa je po njegovih besedah težko oceniti, katera občina je bolj in katera manj prizadeta, saj je celotno območje podravske regije, kot je dejal, "katastrofa".

"Zadeva morda ni primerljiva s Halozami leta 1989, ampak smo nekje tu," je dodal Murko. Samo ocene škode po plazovih, ki so se sprožili 5. in 6. maja, so za šest občin nanesle okoli deset milijonov evrov, je dodal. Ne le plazovi, težave so povzročale tudi narasle meteorne vode in poplavljanje, zaradi česar so v torek okoli 23.45 sprožili sireno za splošno nevarnost v občini Središče ob Dravi, kjer je zalilo več hiš. Tudi drugod v regiji je poplavljenih več cest in hiš.

Minulo noč se je po doslej zbranih podatkih sicer sprožilo 68 plazov, največ na severovzhodu države, za njihovo sanacijo pa so aktivirali skupno 47 gasilskih enot. Gasilci so plazišča prekrivali s folijo in urejali odvodnjavanje. Plazovi večinoma ogrožajo infrastrukturo in objekte, nekaj škode so povzročili tudi v naravi, je zapisano v današnjem poročilu centra za obveščanje. Po ocenah poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana sta najbolj ogroženi območji okoli Ormoža in Ptuja.

V Šentilju so evakuirali štiri družine, ogroženih je bilo skupaj 12 stanovanjskih hiš. V zaselku Sladki Vrh domačini pripovedujejo, kako se je vse začelo. "Sva z možem tu zadaj gledala in sva slišala najprej majhne koščke, ko so začeli padati, nato pa je vedno bolj začelo/.../ rekli so, naj čakamo. Zdaj se nič ne da več narediti," opisuje ena izmed prebivalk.  

Plaz zasul hišo, zemlja segala do vrha pritličja

Naše novinarke so obiskale tudi več domov, ki so jih zasuli zemeljski plazovi. Eden izmed takih je tudi hiša zakoncev Pitner iz Selnice ob Muri. "Odklenem hišo, na hodniku pa sama voda. Vse je zalilo," pripoved začne 71-letna Terezija. Plaz, ki je posledica močnih nalivov, je zakoncema namreč zasul hišo vse do oken. Dom sta zapustila, začasno bivališče pa našla pri sosedih. Ravno na vzhodu države so posledice nalivov najhujše, poplave in vse več zemeljskih plazov se pojavlja predvsem med Šentiljem in Ormožem, kjer je ogroženih približno 50 domov, nam je pojasnil poveljnik Civilne zaščite Ormož.

"Tako daleč gor. Niti ven nisem videla," višino plazu, ki je zasul hišo zakoncev, pokaže 71-letnica, ki jo je obiskala naša novinarka Mojca Hanžič.

Zakonca sta povsem obupana, saj ne vesta, kako bosta svojo hišo sploh lahko rešila. Skozi okna, ki jih je zasula razmočena zemlja, je namreč v njun dom pritekla večja količina vode.  Ko vstopiš v hišo, hodiš po mokrem, voda še vedno dere tudi skozi okna. Po mokrih tleh razgrinjata odeje, ki jih nato zunaj ožemata.

Zavarovanja za plazove nista imela, saj si ga z nizkimi pokojninami nista mogla privoščiti, kako bosta hišo obnovila, prav tako ne vesta. Znašla sta se v resnično hudi stiski, oba sta tudi srčna bolnika. Noč sta sicer preživela pri sosedih, tam bosta ostala tudi v noči na četrtek.

Na območju Ormoža zaradi poplav ogroženih približno 50 hiš

Na vzhodu države, kjer so posledice neurij najhujše, je domove moralo zapustiti več deset družin. Najhuje je na območju od Šentilja do Ormoža. Tam poplave ogrožajo stanovalce vsaj 50 hiš, nam je povedal Ludvik Hriberšek iz Civilne zaščite Ormož. Da so vodo vsaj malo zaustavili so porabili več kot tisoč protipoplavnih vreč. 

"Stanje je bilo res hudo. V CZ sem od leta 1993, pa take situacije na področju podravske regije še nisem doživel," dodaja poveljnik. Kot pravi, se je stanje sicer že nekoliko stabiliziralo, a čeprav napoved ni slaba, je začelo znova deževati. "Kako bo, še ne morem reči," je povedal. 

Kot pravi, se na terenu soočajo z zalitimi podvozi, nastala pa je tudi velika škoda na infrastrukturi, cestah in kanalizaciji. Težave naj bi imeli prebivalci najmanj 50 stanovanjskih hiš, saj, kot pravi Hriberšek, že od zjutraj prejemajo dodatne klice.

Upa sicer, da se bo stanje kmalu umirilo. "Gasilci, pa tudi sam, smo izmučeni," dodaja. Nekateri so na terenu tudi več kot 24 ur. Ob tem ljudi pozivajo, naj svoje premoženje poskušajo zavarovati tudi sami. "Poslušajte pristojne in poskušajte tudi sami zaščititi hiše, varujejo naj tudi svoje premoženje, iz kleti naj odstranijo vredne predmete," poziva Hriberšek.

Poplavilo je tudi v Pesnici pri Mariboru. Domačin Ciril Horvat meni, da je do poplav v tem delu reke prišlo, ker reka ni očiščena. "Morala bi biti najmanj meter in pol poglobljena," dodaja. Da Pesnica ne bi zalila Formina, so tamkajšnji gasilci že več dni neprestano na nogah. Hiše je sicer poplavila podtalnica, ki jo prav tako neutrudno gasilci PGD Formin črpajo že štiri dni. 

Ob tem iz Agencije za okolje sporočajo, da sta reki Pesnica in Ščavnica čez dan presegli do sedaj največji izmerjen pretok. Vodomerna postaja Pristava je na Ščavnici izmerila pretok 72,4 kubičnega metra na sekundo, vodomerna postaja Gočova na Pesnici pa pretok 72,3 kubičnega metra na sekundo. 

Težave tudi na Dolenjskem in v Posavju: Dokler bo deževalo, ne bomo zatisnili očesa

Hidrologi ocenjujejo, da se je vodostaj dolenjske reke dvignil za 40 centimetrov. Prebivalci Kostanjevice ob Krki, kjer je najhuje, pravijo, da dokler bo deževalo, ne bodo zatisnili očesa. Po napovedih hidrologa z Arsa Janeza Polajnarja bi reka lahko poplavljala do sobote. 

A že danes Krka bolj kot na reko spominja na jezero. Poplavljala je sicer na običajnih območjih, ponekod pa dosegla tudi hiše. "Če je voda včeraj zalila prvo stopnico, je do jutra celotno stopnišče. Pod vodo je tudi del dvorišča, kamin," novinarki Tanji Volmut pokaže domačin. Krka je narasla tudi pri Otočcu, kjer je pod vodo polovica parka ob gradu. Voda sega skoraj do mostu, ki pelje do otoka s stavbo.

"Malo smo v strahu, sicer spremljamo, kolikšna je višina pretoka," tudi dodajajo domačini, ki obenem pristavljajo, da reka na sedaj poplavljenih območjih sicer navadno bregove prestopi v jesenskem času. Spomladi tu še ni poplavljala, so sklenili prebivalci. Izjemno močan je tudi izvir reke Krke pri naravnem rezervatu Krška jama.

Obilno deževje zadnjih dni je v Posavju sprožilo dva plazova. Eden se je vsul na lokalno cesto Mrčna Sela–Gaj v Mestni občini Krško. Dežurni pri cestnem podjetju so cesto zaprli za ves promet, boštanjski gasilci pa so v naselju Jablanica na Sevniškem opravili pregled terena, na katerem se je sprožil plaz za stanovanjsko hišo.

"Tako je videti poplavljeno Ribniško polje iz zraka. Na srečo voda ni dosegla hiš," pa iz Ribnice sporoča naš hišni prognostik Rok Nosan.

Na Štajerskem pomaga tudi 80 članov Slovenske vojske

Razmere na poplavljenih območjih na Štajerskem si je skupaj s predstavniki vojske ogledal tudi minister za obrambo Marjan Šarec. Pri naselju Šomat v Občini Šentilj je povedal, da so se pripravili že včeraj in pojasnil, da so poslali dovolj enot. "Na terenu ni nikoli preveč sil, vedno manjkajo še kakšne roke. Bolje, da na teren pride kakšen človek več in je delo prej opravljeno," je dejal.

"Sodelovanje gasilskih enot, enot civilne zaščite in Slovenske vojske je tisto, k čemur moramo stremeti tudi v prihodnje. To sem si osebno vedno želel, ko sem bil še navaden gasilec. Vedno sem pogrešal, da vojska ni bila aktivirana pravočasno," je še povedal minister in poudaril, da ljudje v nesreči niso sami. Pojasnil je tudi, da so jih ljudje zelo lepo sprejeli, saj so resnično hvaležni za njihovo pomoč. Nekateri so jih pričakali s solznimi očmi.

Minister je pojasnil še, da je sanacija v pristojnosti drugih služb in da je vojska zadolžena za intervencijsko delo. "A dokler bodo plazovi grozili, bo vojska tukaj, ker je tako edino prav," je sklenil. 

"Pripadnice in pripadniki Slovenske vojske že delujejo na najbolj ogroženih območjih," so sporočili tudi iz Slovenske vojske. Kot so pojasnili, delujejo v koordinaciji s civilnimi strukturami, in sicer 10 pripadnikov v Selnici ob Muri in 67 pripadnikov v Sladkem Vrhu. Poleg tega izvidovanje poteka pri Kolpi, Osilnici in pri Kostanjevici na Krki. 

Vojski, ki deluje na območju Šentilja, Selnice ob Muri in Zgornje Velke, se je pridružila tudi naša novinarka Mojca Hanžič. Kot pravi, so največja težava prav plazovi, saj je voda večinoma že odtekla. "Prioriteta vojske je sanacija plazov, predvsem tistih, ki ogrožajo hiše, prav tako delajo na tem, da bi čim hitreje uredili prevoznost cest," je povedala. 

Pripadniki vojske si najprej ogledajo teren, da lahko nato ocenijo, kakšno orodje bodo potrebovali. Ker z mehanizacijo ne morejo priti povsod, poleg tega pa bi lahko z velikimi stroji še dodatno sprožili plaz, veliko dela opravijo kar z lopatami. Trenutno jih je okoli 80. 80-glava ekipa se bo na teren odpravila tudi v četrtek.

"Prebivalci naj se ne približujejo vodotokom"

"Prebivalci na ogroženem območju naj bodo pozorni in naj se ne približujejo vodotokom, saj so zelo nevarni. Tudi teren je tako namočen, da je zelo zdrsljiv," je v oddaji 24UR ZVEČER opozoril poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan. Poleg tega naj prebivalci opazujejo območje svojih hiš in obnašanje zemljine. "Pozorni naj bodo tudi na posebne zvoke, namočenost zemljišč je prvi vzrok za veliko število plazov in podorov, tako za posameznika kot tudi za objekte," je še povedal.