Meja sneženja se bo spustila

V prihodnjih dneh se bo nadaljevalo nestalno vreme s pogostimi padavinami. Od četrtka popoldne do petka dopoldne bo krajša prekinitev, potem bo deževalo tudi med vikendom. Do noči na ponedeljek, 16. aprila, bo na vzhodu predvidoma zapadlo od 30 do 50, drugje od 50 do 80 milimetrov dežja. Meja sneženja se bo spustila in bo med 800 in 1200 metri nad morjem. Po nekaterih izračunih naj bi deževalo tudi še v začetku prihodnjega tedna.

Ponekod je še suša

Od 1. aprila do 10. aprila je v večjem delu Slovenije pogosto deževalo, v višinskih predelih je snežilo. Največ dežja je bilo na zahodu, količina dežja se je zmanjševala proti vzhodu in jugovzhodu, tudi obalni del je ostajal brez dežja. Največ dežja je padlo v Posočju, več kot 180 milimetrov na kvadratni meter.

Višinske predele v zahodni Sloveniji je pobelil sneg, na Kredarici je višina snežne odeje narasla za 65 centimetrov. Na skrajnem severovzhodnem delu je padlo manj kot 20 milimetrov dežja, na Obali pa pod 10 milimetrov dežja, zato so tam še sušne razmere, so opozorili na Agenciji za okolje (Arso).

Po zadnjih padavinah so se povečali pretoki rek, zlasti v zahodni in osrednji Sloveniji, sedaj se povsod postopno zmanjšujejo. Večinoma so srednji, le manjše reke na skrajnem jugozahodu, na Obali, v Podravju in v Pomurju imajo male pretoke. Tudi količinsko stanje podzemnih voda je nizko, a ob napovedanih padavinah se bo ob koncu tedna vodnatost rek v večjem delu države spet povečala do srednjih, občasno ponekod do velikih pretokov.

Pridelek bo manjši

Ob padavinah so se izboljšale razmere glede vlažnosti tal v večjem delu države, so ugotovili na Arsu. Najmanj padavin je bilo na repu severovzhodne Slovenije – nekoliko boljše je stanje le na lendavskem območju – in na Obali.

Tla bi tudi v teh območjih potrebovala enakomeren dolgotrajnejši dež. Da bi bilo stanje vodne bilance kmetijskih tal blizu povprečnih vrednosti, bi tudi na vzhodu in na Obali potrebovali od 100 do 200 milimetrov dežja. Kjer je deževalo, je površinski sloj navlažen, tako da bodo semena lahko vzklila.

Dež je popravil trenutno stanje površinskega sloja tudi v Prekmurju, s soboškega kmetijsko-gozdarskega zavoda so sporočili, da se pomanjkanje vode v tleh iz preteklih mesecev najbolj pozna posevkom žit na lahkih, peščenih tleh, kjer že ocenjujejo, da bo zmanjšan pridelek. Posevki ozimnih žit, posebej ozimne pšenice, niso pravilno razraščeni in zaradi pomanjkanja vlage ima manjši vpliv tudi dognojevanje. Manjši pridelek bo tudi na Obali.

Ohladitev, ki je spremljala padavine, je povzročila tudi kritične razmere za pozebo, ki se je po 1. aprilu ponovila že čez teden dni, 9. in 10. aprila. Temperature zraka so bile 10. aprila na Kočevskem pod minus štiri, v višjih predelih Gorenjske celo pod minus sedem, drugje na Gorenjskem do minus pet. Na Dolenjskem, v Posavju, v severovzhodni Sloveniji se je živo srebro spustilo na minus tri stopinje Celzija, na osrednjem Štajerskem so zabeležili minimalne temperature od minus dva do minus štiri. Na Obali, na Goriškem in v Vipavski dolini so bile minimalne temperature zraka blizu ničle.

Ob ohladitvi, kjer so mejne nizke temperature zraka sovpadale s cvetenjem sadnih vrst in brstenjem vinske trte, so poškodovani brsti. Kjer so bile rastline v stresu in v slabši kondiciji zaradi suše, so lahko razmere še slabše. Poleg sadnega drevja so v krajih z nizkimi temperaturami zraka pozeble tudi druge zelnate rastline in ostale lesnate cvetoče rastline. Čebelarji opozarjajo na možnost zmanjšanja paše.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!