Devetletniki v Guantanamu

Človekoljubna organizacija Amnesty International je objavila letno poročilo o stanju človekovih pravic, ki ga skrbno preberejo v večini vlad po svetu. Znova se je med kršiteljicami znašla tudi Slovenija. Naši državi očitajo nereševanje vprašanja izbrisanih in diskriminacijo Romov.

Med drugim vlado pozivajo, naj umakne predlagani ustavni zakon o izbrisanih, ki da krivic ne bo popravil, poleg tega pa tudi zanika odgovornost oblasti. "Predlog ustavnega zakona je korak nazaj, ne korak naprej,“ je dejala direktorica slovenske sekcije Amnesty International Nataša Posel. Po njenem mnenju bo dejstvo, da oblasti ne spoštujejo lastnega ustavnega sodišča ter inštitucij, kot so Združeni narodi in Svet Evrope, vplivalo na vlogo Slovenije v mednarodni skupnosti.

Ministrstvo za notranje zadeve obtožbe zavrača. "Večkrat smo že pisali o vseh možnostih, ki so jih te osebe imele po letu 1992, da bi si v Sloveniji uredile status, prav tako je vlada ponudila novo možnost za ureditev tega vprašanja, to je predlog ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije," navaja MNZ.

"Medtem ko se AI zavzema za možnost retroaktivne povrnitve stalnega prebivališča za vse osebe, ki so bile prenesene v register tujcev, vlada nasprotno meni, da je potrebna individualna obravnava, saj je potrebno spoštovati pravico vsakogar, da izjavi, ali želi pridobiti tako dovoljenje, v nasprotnem primeru bi bila odločba, izdana brez zahteve stranke, nična," so prepričani na MNZ.

Zakon je določal, da so bili državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so imeli na dan plebiscita 23. decembra 1990 v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče in so tukaj tudi dejansko živel, v pravicah in dolžnostih izenačeni z državljani Slovenije razen pri nakupu nepremičnin. To pa je veljalo le do pridobitve slovenskega državljanstva oz. do tedaj, ko je zanje začel veljati zakon o tujcih. To je tudi razlog, zaradi katerega se MNZ ne strinja s trditvami AI, da je predlog zakona diskriminatoren.

'Ne gre za segregacijo'

Poročilo opozarja tudi na neenakopravno obravnavanje Romov, ki, tako Amnesty, nimajo enakega dostopa do izobraževanja. Zmotil jih je 'bršljinski model', ki deli osnovnošolce. Oblasti trdijo, da na podlagi znanja, učitelji pa so priznali, da so skupine večinoma sestavljene na podlagi etnične pripadnosti.

Na ministrstvu za šolstvo in šport so pojasnili, da je do leta 2004 je obstajala zakonita podlaga za oblikovanje posebnih oddelkov za romske učence, od takrat pa oblikovanje oddelkov za romske učence ni dovoljeno. V letu 2004/05 so zato morale vse šole, ki so imele oblikovane posebne oddelke, Rome integrirati.

Ker romski učenci, ki so bili do tedaj v posebnih oddelkih, pogosto niso razumeli slovenskega jezika tako dobro, da bi sploh lahko spremljali pouk, je MŠŠ v osnovni šoli v Bršljinu financiralo dodatne učitelje za to, da so v času, ko je potekal pouk, lahko oblikovali začasne skupine učencev, ki pri posameznem predmetu niso dosegli minimalnega standarda znanja. Prav zato, da ne bi prihajalo do oblik prikrite segregacije, je v izvajanju pouka v Bršljinu poudarjeno, da se te skupine oblikujejo po potrebi, so izpostavili na MŠŠ.

Na MŠŠ še priznali, da z uspešnostjo vključevanja romskih učencev še ne morejo biti zadovoljni. Uspehi so sicer mnogo večji v Prekmurju, nekoliko počasneje se premika na Dolenjskem, "vendar gre za proces, ki smo ga začeli intenzivno spremljati šele zadnjih nekaj let. Pa ne samo spremljati, tudi intenzivno vlagati v instrumente za dvig vključenosti."

Na vrhu črne liste tudi ZDA

Med največje kršiteljice je Amnesty uvrstil Kitajsko, Mjanmar, pa tudi ZDA. Prvi svetovni velesili očita predvsem zlorabe pripornikov v Guantanamu. "Eden prvih korakov, ki bi jih moral storiti novi ameriški predsednik, je zaprtje zapora v Guantanamu. Vsem, ki jih tam zadržujejo, je treba ali soditi ali jih izpustiti,“ je dejala namestnica direktorja ameriškega Amnestyja Mila Rosenthal. Washington mora dokončno reči ne mučenju, še dodaja.

"Najhujše, kar sem videl, je, da so tam tudi otroci. Stari devet, dvanajst let, veliko je 14-letnikov. Mučili so jih tako kot ostale. Pretepali so jih. Več let so morali preživeti v majhnih kletkah. Najstarejši pripornik je imel 105 let. Guantanamo je treba zapreti,“ pa je dejal nekdanji pripornik Murat Kurnaz. Nemec turškega rodu je o letih v Guantanamu napisal tudi knjigo.

Sicer pa so med državami oziroma regijami, kjer so kršitve najhujše, so Gaza, Darfur, Severna Koreja in Zimbabve.

Šest desetletij kršitev

Pred 60 leti je svet dobil splošno deklaracijo človekovih pravic, a njena določila so v številnih državah ostala zgolj črka na papirju. Leto 2007 je bilo na področju človekovih pravic katastrofalno, poudarja Amnesty International v letošnjem poročilu.

Poglejmo nekaj dejstev, ki so jih izpostavili:

V prvi polovici leta 2007 so nasilni soprogi ali drugi družinski člani v Egiptu ubili 250 žensk. Vsako uro tam posilijo dve ženski.

Leta 2007 so v 24 državah izvedli 1252 usmrtitev. 104 države pa so podpisale moratorij proti najhujši kazni.

Konec leta 2007 je bilo v ameriški bazi v afganistanskem mestu Bagram 600 ljudi priprtih brez obtožnice. Mednarodne sile v Iraku na tak način zadržujejo 25 tisoč ljudi.