V Detektivski zbornici Slovenije je registriranih 95 detektivov. V letošnji akciji jih bo sodelovalo sedem, ki so uspeli prilagoditi svoje obveznosti in bodo strankam ponudili pomoč pri njihovih vprašanjih.
Za pogovor in krajše nasvete bosta v prostorih zbornice v Ljubljani med 9. in 13. uro na voljo tudi predsednik detektivske zbornice Miha Dvojmoč in podpredsednik Žiga Primc.

Kaj detektiv običajno dela?
Delo detektiva zahteva različna znanja in spretnosti ter posebne osebnostne lastnosti. Cilj njegovega preiskovanja je zagotoviti za naročnika informacije, ki bodo omogočile spoznati okoliščine in zbrati dokaze v raznih oblikah, zato da bo v postopku za uveljavljanje pravic pred državnimi organi ali sodišči čim bolj uspešen. "Pri tem gre le za informacije, ki jih naročnik določi z naročilom, vsebovanim v pogodbi, in informacije, do katerih je upravičen glede na svoj položaj. Torej je bistveno delo zasebnega detektiva zbiranje in posredovanje različnih informacij in preiskovanje preteklih dogodkov," opisujejo detektivski poklic na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) na svoji spletni strani. Vsebina detektivskega preiskovanja je sestavljena iz aktivnosti in opravil, katerih cilj je pridobivanje informacij o:
Naloga detektiva je torej pomagati naročniku dokopati se do podatkov, s katerimi lahko ta zavaruje svoje interese, poišče osebo, za katero ima upravičen interes, obvaruje svoje premoženje, doseže vrnitev svojega premoženja, zaščiti svoj poslovni in tržni položaj ter si zagotovi čim boljši položaj v postopkih, v katerih sodeluje kot stranka in to na način, ki je zakonit, strokoven, predvsem pa učinkovit v takšni meri, da tega naročnik sam ne bi mogel opraviti. Pri tem gre za spremljanje medijev, izpraševanje prič, sosedov, sošolcev, sodelavcev, taksistov, voznikov, prodajalcev, iskanje dokumentov v arhivih in drugih zbirkah podatkov, pojasnjujejo na ZRSZ.

Detektiv lahko sam, s strokovnimi pomočniki ali ob pomoči specializiranih laboratorijev ugotavlja okoliščine, ki pomagajo razjasniti posamezna dejstva. Pri tem uporablja postopke, znane s posameznih področij znanosti, kot so: fizika, kemija, biologija, psihologija ali lingvistika in strokovnih področij ter panog, kot je grafologija, daktiloskopija in fotografija. Poznati mora tudi pravne postopke z različnih področij dela. Preiskovanje je drugim osebam praviloma prikrito, saj gre za zaupen odnos med naročnikom in detektivom. Vse okoliščine konkretnega preiskovanja so strogo varovana poslovna skrivnost, kar je temeljno pravilo detektivskega dela.
Po vsebini je delo podobno delu kriminalista
Poklic detektiva se lahko opravlja v okviru detektivske družbe ali kot samostojen poklic. Po vsebini je delo podobno delu kriminalista v državni službi (na ministrstvu za notranje zadeve, ministrstvu za obrambo), vendar se v takšni obliki opravlja le v zasebnem sektorju. Pot do (zasebnega) detektiva praviloma pelje skozi zaposlitev v policiji. Posameznik si tu lahko nabere potrebnih izkušenj, zlasti če želi opravljati delo že v začetku samostojno. Posebnega izobraževalnega programa namreč za ta poklic ni, še opisujejo na ZRSZ.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.