Izvršni odbor DeSUS danes ni odločal o začetku postopkov za izključitev poslancev iz stranke, saj za to niso bili izpolnjeni pogoji po statutu. To sta namreč zahtevali le dve pokrajinski organizaciji, za glasovanje bi morale štiri, je v izjavi novinarjem po seji povedala začasna vodja DeSUS Brigita Čokl.
Pojasnila je, da so se na seji izvršnega odbora, po kateri je zasedal tudi svet stranke, posvetili junijskemu volilnemu kongresu. Tudi svet DeSUS je nato zavrnil predlog za razširitev dnevnega reda s to točko in s točko za razrešitev predsednika sveta.
V okviru aktualno političnih tem so obravnavali razmere v političnem prostoru, se dotaknili delovanja poslanske skupine in sodelovanja stranke s poslansko skupino ter ostalih vprašanj. Začeli so tudi pogovor v zvezi z zahtevami za izključitev poslancev iz stranke. A za odločanje o tem po statutu niso bili izpolnjeni pogoji in takega predloga niso posredovali svetu stranke. Odbor je sprejel tak ugotovitveni sklep.
O nekaterih željah za razrešitev predsednika sveta stranke Antona Urha po besedah Čoklove izvršni odbor ni razpravljal. Po seji sveta je Urh pojasnil, da sta bila dva predloga za razširitev dnevnega reda, in sicer s točko za njegovo zamenjavo ter točko, da se svet stranke opredeli do predloga za izključitev poslancev iz stranke.
Razprava je bila po besedah Urha zelo burna. Kot je dejal, so bili člani sveta ob predlogu glasni in prepričljivi, da se kaj takega ne sme zgoditi. Po okoli 40-minutni razpravi so predlog za razširitev dnevnega reda z omenjenima točkama zavrnili, za je glasovalo 11 članov sveta, 27 jih je bilo proti, je še povedal Urh. Svet stranke se je sicer posvetil pripravam na kongres.
Na vprašanje, kaj meni o poslanski skupini, Čoklova le posredno
Čoklova je sicer v izjavi na vprašanje o mnenju o poslanski skupini odgovorila posredno. Po njenih besedah mora politična stranka sprejemati veliko kompromisov, med čemer pa je tudi kompromis in oseben odnos. Spomnila je na svojo nedavno izjavo, da so si segli v roke, pri čemer računa na to, da bodo tudi drugi iskreno spoštovali zadeve, ki jih je ona vzela resno.
"Ne napenjamo loka. Želimo, da se stvari kolikor toliko delajo naprej, da najdemo minimalne skupne imenovalce vzajemnega dela. Kajti koncev koncev je DeSUS parlamentarna stranka," je še poudarila.
Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je v izjavi novinarjem po seji izvršnega odbora ocenil, da članstvo stranke večinoma natančno ve, da brez poslanske skupine ni parlamentarne stranke. "Obstajajo pa člani stranke, neke vrste jurišniki, ki vse pred sabo podirajo, nič pa ne gradijo. Ti dejansko na terenu delajo veliko škodo," je bil oster. Poimenovati jih ni želel, je pa povedal, da je eden od teh tudi kandidat za predsednika stranke. Je pa po njegovih ocenah tudi ta znova spremenil mišljenje.
Jurša je tudi zatrdil, da nima težav s sodelovanjem v prihodnje, še posebej po izvolitvi novega predsednika stranke. Upa, da bo dobro začrtal delo stranke, da se bodo pogovarjali in na tej osnovi skupaj oblikovali politiko stranke.
Na današnjem izvršnem odboru so se sicer predstavili kandidati za predsednika stranke Ljubo Jasnič, Srečko Felix Krope in Gorazd Žmavc. Vsi kandidati so po besedah Čoklove na kratko predstavili svojo politično zgodovino in svoje videnje položaja DeSUS v političnem prostoru ter mnenje o tem, kaj bi bilo treba v prihodnje storiti.
Glede predloga za ustavno obtožbo predsednika vlade Janeza Janše in predloga za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča, o čemer bo DZ odločal na seji, po besedah Čoklove nimajo stališča, saj se vsi odbori, ki bi to morali storiti, do tega še niso opredelili.
Tudi Jurša je na vprašanje ravnanja pri predlogu ustavne obtožbe pritrdil, da se danes o tem niso pogovarjali, ker so bili obremenjeni z lastnimi težavami. Je pa spomnil, da bo o predlogu ustavne obtožbe, če bo DZ tako izglasoval, odločalo ustavno sodišče.
Tudi glede glasovanja o razrešitvi predsednika DZ Zorčiča se Jurša ni želel konkretno opredeliti. Glasovanje o tem naj bi bilo prihodnji petek, ko naj bi bil Jurša po nekaterih informacijah odsoten. "Imam občutek, da se z mojo odsotnostjo ukvarjate bolj vi kot v DZ," je danes odvrnil na to vprašanje. Zatrdil je, da je bil vedno, ko je bil odsoten, odsoten upravičeno. Po njegovih besedah se želi vso težo prenesti na DeSUS, "a so drugi v tej verigi, ki imajo večjo težo in so bolj odgovorni".
Vodja poslancev DeSUS je sicer še pred tem, ob prihodu na sejo izvršnega odbora, v izjavi novinarjem pojasnil, da je danes že zasedalo vodstvo stranke, kjer je bilo živahno in burno. "Prepričevali smo en drugega. Upam, da bomo našli skupni jezik, da stranka pride do kongresa, kjer bomo izvolili vodstvo, ki naj bi konsolidiralo stranko," je dejal.
Na vprašanje, ali še ni gotovo, ali bodo torej danes odločali o predlogu za začetek postopkov za izključitev poslancev iz stranke, je odgovoril, da je začasno vodjo stranke Čoklovo pozval, naj se enkrat že nekaj zgodi, ne le govori.
Sprva se je sicer govorilo, da naj bi odločanje o začetku postopkov za izključitev poslancev zahtevale štiri pokrajinske organizacije DeSUS. Zato je bilo pričakovati, da bo izvršni odbor na koncu o tem tudi odločal.
Pa je bilo očitno drugače. Začasna predsednica stranke je tako sporočila, da glasovanja o izključitvi poslancev iz stranke danes ne bo – ker, da to formalno podpirata le dva pokrajinska odbora.
Glede vprašanja, ali izključitev poslancev zahteva tudi njegov matični lokalni odbor, pa je Jurša povedal, da ta odbor nima predsednika, ker je odstopil. Tako ne ve, kdo bo vodil postopek zoper njega. "To lahko naredijo, a morajo imeti utemeljitev. A te v nobenem primeru nimajo," je prepričan.
Predsednik sveta DeSUS Urh je ob prihodu v izjavi novinarjem spomnil, da imajo na današnjem dnevnem redu priprave na junijski volilni kongres, po njegovih besedah pa imajo menda pripravljene "tudi neke razrešitve", tudi njegovo. A je zagotovil, da obravnave njegove razrešitve ne bo. Če bi predlagali točko dnevnega reda za izključitev poslancev iz stranke, bi namreč Urh sam odstopil z mesta predsednika sveta, je napovedal.
Po njegovih besedah si želijo, da bi se zadeve v stranki končno uredile. "A dokler imamo take rušitelje in stranko v stranki, se to ne bo rešilo. To niso samo rušitelji, ampak tudi uničevalci DeSUS," je ugotavljal Urh. Če bi poslance izključili iz stranke, bi bil po njegovem mnenju to unikum v evropski, če ne svetovni politiki. Tako bi namreč DeSUS po njegovem mnenju postala neparlamentarna stranka.
Poslanec Ivan Hršak pa je ob prihodu na sejo izvršnega odbora ugotavljal, da vendarle imajo enega zaveznika, in sicer dež: "Še dež joče za poslanci DeSUS."
Jasnič se po predstavitvi na izvršnem odboru v izjavi novinarjem ni izrekel glede morebitne izključitve poslancev iz stranke. Kot je napovedal, se bo o tem izjasnil na kongresu, na katerem cilja na zmago.
Žmavc pa je bil v današnji izjavi glede tega jasen. Spomnil je, da ima DeSUS že 30-letno zgodovino, 25 let je parlamentarna stranka. Kakršen koli predlog, ki bi šel v smer izključitve poslancev, po njegovem mnenju pomeni politični samomor. Zato se morajo po njegovih ocenah v stranki "strezniti" in poskušati povezati vse sile, stanje presekati in ustaviti notranjo krizo.
"Če ne bomo našli rešitve, da izvolimo vodstvo, ki je sposobno sodelovati s poslansko skupino, ki je instrument za uveljavljanje političnih interesov, stranke ni več," je posvaril Žmavc. Dodal je, da popravnega izpita ne bo več.
Tako se je s kandidaturo za vodenje DeSUS izpostavil predvsem z namenom poskusa konsolidacije razmer v vodstvu stranke v dogovoru s poslansko skupino. Pri tem Žmavc želi, da enotno nastopijo predvsem v cilju, da je pot DeSUS delovanje in povezovanje v politični sredini.
Na poslansko skupino DeSUS sicer največkrat letijo kritike, češ da tudi po izstopu iz Janševe koalicije podpirajo vlado. Poslanci odgovarjajo, da so razumna opozicija, ki podpira dobre predloge katere koli strani. Med vodstvom stranke in poslanci je sicer že dolgo napeto. Javno so si aprila prišli navzkriž tudi s Čoklovo.
Izvršnemu odboru stranke je ob 15. uri sledila seja sveta.
KOMENTARJI (176)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.