Poslanci DeSUS so napovedali obstrukcijo petkove izredne seje Državnega zbora, na kateri naj bi razpravljali o tem, ali bodo poslanci na junijskem rednem zasedanju noveli t.i. vojnih zakonov sprejemali po skrajšanem ali po rednem postopku. Vodja štirih poslancev najmanjše vladne stranke Franc Žnidaršič je pojasnil, da bodo morali v petek poslanci sodelovati na kongresu DeSUS, kar je "znano že najmanj mesec dni". Žnidaršič je na to zjutraj spet opozoril predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija, ki pa ni pokazal volje za prestavitev seje na poznejši datum. Po besedah vodje poslancev DeSUS bodo v primeru prestavitve seje obstrukcijo umaknili.
Žnidaršič je tudi pojasnil, da je v torek podpis pod zahtevo za sklic petkove izredne seje DZ, ki so jo zahtevali koalicijski poslanci, umaknil, ker se v koaliciji niso uskladili glede amandmajev k vladnima novelama zakonov o žrtvah vojnega nasilja in o vojnih grobiščih.
V primeru soglasja v koaliciji v DeSUS tudi ne bi nasprotovali skrajšanemu postopku. Napovedal je še, da bo v četrtek dopoldne potekalo še eno koalicijsko usklajevanje o vojnih zakonih. "Če ne bomo mogli pomembno vplivati na vsebino predlogov, lahko že zdaj napovemo, da vojnih zakonov ne bomo podprli," je dejal Žnidaršič.
Kdo bo vodil DeSUS?
Poslanska skupina DeSUS se nagiba k podpori predsedniški kandidaturi obrambnega ministra Karla Erjavca na petkovem kongresu najmanjše vladne stranke, je dejal vodja poslanske skupine Franc Žnidaršič. Dosedanji predsednik Anton Rous pa je ponovil, da še vedno razmišlja o umiku kandidature in o tem, da bi v tem primeru podprl Erjavca.
Rous ni želel povedati, kdaj se bo dokončno odločil o kandidaturi, o umiku pa razmišlja iz družinskih razlogov in iz skrbi glede nadaljnje politične strategije stranke, ki se mora odpreti tudi drugim skupinam prebivalstva, ne samo upokojencem. Njegova kandidatura pomeni tudi onemogočanje tistih, ki bi "radi stranki kaj skuhali", je dejal Rous.
Predsednik DeSUSa je sicer po zadnji seji sveta stranke kritiziral preostala dva predsedniška kandidata, Mirka Miklavčiča in Antona Beblerja. Prvega zaradi njegovega negativnega stališča do vstopa DeSUS v koalicijo, drugega pa zaradi slabega rezultata na volitvah predsednika republike.
Tudi Žnidaršič je bil kritičen do kandidature Beblerja, ki "ni niti enkrat potrkal na vrata poslanske skupine", na drugi strani pa je na predstavitvah svoje kandidature kritiziral delo poslanske skupine. Žnidaršič si zato ne predstavlja sodelovanja z njim v primeru, da bi bil izvoljen za predsednika.
