Kot je povedal predsednik stranke Anton Rous, naj bi na sestanku koalicijskih strank obravnavali to vprašanje, prav tako pa DeSUS zahteva, da naj v zvezi s problemom, ki zadeva več kot polovico Slovencev, zavzame stališče tudi vlada. Izvršni odbor stranke je nasprotovanje povišanju premije izrazil že na svoji seji 13. avgusta, vendar še niso dobili odgovora s strani Vzajemne. Odločitev o povišanju premij pa naj bi bila, kot je slišati, sprejeta brez podatkov o delovanju v prvem polletju, je dodal Ivan Kebrič, predsednik DeSUS.
Odziv Franceta Arharja je bil neprimeren
Kebrič, podpredsednik DeSUS in vodja strankine poslanske skupine, je opozoril, da Vzajemna v primerjavi z delniško družbo Adriatic deluje na načelu vzajemnosti in bi zato morala gledati na splošno korist in ne "skozi denar". "Iskanje lukenj v zakonu je nemoralno," je prepričan. Predsedniku uprave Vzajemne Francetu Arharju ne oporekajo strokovnosti, toda izbral si je napačno družbo, torej družbo, ki ni delniška, pravi Kebrič.
Na novinarski konferenci sta sodelovali tudi podpredsednici stranke Dragica Nenadič, ki je predsednica pokrajinskega odbora DeSUS za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje, in Marija Gjerkeš Dugonik, podžupanja občine Ljutomer. Obe sta posredovali mnenje zavarovancev iz okolja, iz katerega prihajata. Na nedavni seji pokrajinskega odbora, ki mu predseduje Nenadičeva, so menili, da bi morala Vzajemna presežek, če je bil ustvarjen, nameniti npr. za gradnjo Onkološke in Pediatrične klinike. Po mnenju Nenadičeve je odziv Franceta Arharja, ki je svoje dohodke utemeljeval in primerjal z dohodki v tujini, "neprimeren", Gjerkeševa pa je dodala, da tudi zavarovanci npr. v Prekmurju nimajo evropskih plač in pokojnin.
DeSUS nasprotuje še sprejetju novega predloga zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev SLS, saj so predvsem v vrstah upokojencev prepričani, da predlagani zakon ne bo omogočil ohranjanja dosežene ravni zdravstvenega varstva.
Vzajemna se izgovarja na rast stroškov zdravstvenih storitev in splošno rast cen
Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna je v sporočilu za javnost zanikala trditve predsednika DeSUS Antona Rousa, da naj bi Vzajemna za povišanje premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odločila brez podatkov o delovanju v prvem polletju. Zavarovance in tudi širšo javnost so že pred mesecem dni seznanili z odločitvijo nadzornega sveta o povišanju premij in z razlogi za to odločitev. Povišanje premij je po njihovih navedbah posledica dejanskega gibanja škod, odraženih v polletnih poslovnih rezultatih zavarovalnice in v projekciji do konca letošnjega leta. S 1. septembrom se bo tako premija povišala za 9,8 odstotka oziroma za približno 370 tolarjev.
Temeljni razlog za tako odločitev, kot navajajo v sporočilu za javnost, je visoka rast odhodkov za lekarniško dejavnost in odhodkov za zdravila, ki presegajo načrtovane trende rasti. Podražitev na letni ravni znaša 3,9 odstotka. Ob tem na Vzajemni dodajajo, da povišanje premij ni bilo izvedeno pred 1. septembrom kljub temu, da so izdatki za zdravstvene storitve od začetka letošnjega leta naraščali hitreje od redne inflacije.
V primerjavi s prvim polletjem lanskega leta so bili odhodki za škode (odhodki za zdravstvene storitve in zdravstveno dejavnost) večji za 12 odstotkov, najbolj so se povišali odhodki za lekarniško dejavnost, ki so v primerjavi s prvimi šestimi meseci lanskega leta višji za 21 odstotkov. Za 20 odstotkov so višji tudi odhodki za zdravila, ki s svojim 41-odstotnim deležem v skupnih odhodkih za odškodnine prispevajo največ k njihovi rasti. V Vzajemni v naslednjih mesecih pričakuje tudi še nekoliko večje povečanje stroškov, še zlasti pri odhodkih za zdravila, na kar pa omenjena zavarovalnica nima neposrednega vpliva.
