DeSUS odreka podporo, NSi pripravlja popravke, v SMC skeptični, v SDS pa so obrnili ploščo

Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih, ki so ga številni interpretirali kot SDS-ov poskus obvladovanja slovenske medijske krajine, je očitno (vsaj za zdaj) 'odklenkalo'. Internet pa še ni pozabil ironije požrte besede stranke SDS, ko so februarja v opoziciji govorili povsem nasprotno kot sedaj, ko vladajo s pomočjo NSi, DeSuS in SMC.

A k stališču SDS se bomo še vrnili, spremembe štirih zakonov, kot kaže, namreč nimajo podpore (več) niti v koaliciji. Če so partnerice sprva le podajale pripombe na predlog, ki sicer sploh ni bil koalicijsko usklajen, ter pričakovale še pogovore in 'celovito urejanje področja', so zdaj očitno jasneje potegnile črto. V stranki DeSUS so pred dnevi tako predlaganim spremembam medijske zakonodaje odrekli podporo, v NSi so predlagan paket "vzeli pod drobnogled" in pripravljajo popravke, "pripombe" imajo tudi v SMC.

Ostri so že pred tem bili v opoziciji, kjer opozarjajo na nesprejemljivost nekaterih rešitev. Skrbi in pomisleki stroke, javnosti in tujine so se vrstili tudi na račun pomanjkanja oziroma kratkega roka javne razprave - sprva so ji namenili en teden, ob številnih kritikah pa so jo nato tik pred nujno sejo parlamentarnega odbora za kulturo vendarle podaljšali do konca avgusta.

"Neodvisni, uravnoteženi in pluralni mediji so steber vsake demokratične družbe. Zasledovati in predstavljati morajo resnico, medijska zakonodaja pa jim mora to omogočati. Verjamemo, da tudi predlog medijske zakonodaje, ki je bil dan v javno razpravo, želi zasledovati ta cilj. Pri tem ne gre spregledati pozivov številnih medijev, da je trenutna zakonodaja potrebna temeljite prenove in mora iti v korak s časom," so v sporočilu za javnost pred dnevi zapisali v NSi.

V NSi verjamejo, da je zakonodajo s področja medijev treba spreminjati premišljeno in celovito. "Upoštevati moramo čim več dobrih in konstruktivnih predlogov, prav tako tudi mnenje vseh deležnikov na tem področju," zatrjujejo. Tudi zaradi teh razlogov so zahtevali podaljšan čas za javno razpravo, predlog pa obravnava tudi strokovni odbor za kulturo, ki deluje znotraj NSi."Že sedaj lahko napovemo, da bomo, ko bo javna razprava končana, koalicijskim partnerjem predlagali določene popravke, s katerimi želimo paket medijske zakonodaje še izboljšati," so še navedli.

Podrobnosti za zdaj sicer še ne želijo razkrivati. Na novinarska vprašanja, kakšni bodo ti popravki, v kateri fazi so, ter v kakšnem smislu oziroma na kaj se v največji meri nanaša obravnava predloga strokovnega odbora za kulturo, nam v NSi (zaenkrat) niso želeli odgovoriti."Kot smo zapisali, bomo naše predloge izboljšav, ki jih pripravlja strokovni odbor za kulturo, predstavili po javni razpravi. Omenjeni odbor se je obravnave lotil celostno in pod drobnogled vzel celoten predlagan paket medijske zakonodaje," so ponovili v stranki.

Radio Slovenija pa je pred dnevi poročal, da imajo pripombe tudi v koalicijski SMC, kjer se "zavzemajo za neodvisne javne medije in niso naklonjeni nedomišljenim posegom v zakonodajo".

Prošnjo na konkretiziranje teh navedb ter vprašanja, kakšne so te pripombe, na kaj točno se nanašajo, smo naslovili tudi na Počivalškove. Prav tako smo jih povprašali, kdaj bodo te 'pripombe' posredovali koalicijskim partnerjem in kateri (točno) so po njihovem ti 'nedomišljeni posegi'.

V SMC so odgovorili, da podpirajo "celovito prenovo medijske zakonodaje, ki naslavlja širšo problematiko delovanja slovenskih medijev".

"Pripombe, ki smo jih v zvezi z medijsko zakonodajo posredovali na pristojno ministrstvo, se nanašajo na delitev RTV prispevka, zaščito pluralizma medijev, prepoved ustanavljanja in lastništvo v izdajateljih medijev, vpis v razvid medijev, prepoved javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, financiranje slovenske televizijske produkcije, podporo dejavnostim lokalnih radijskih in televizijskih programov posebnega pomena, novo definicijo slovenske glasbe, dovoljenje za izdajanje radijske in televizijske dejavnosti, odpravo omejitve obsega oglaševanja na RTV Slovenija ter na imenovanje odgovornega urednika STA," so razložili.

Dodali so še, da je pripombe PS SMC je vodja poslanske skupine Janja Sluga 15. julija predstavila na pristojnem parlamentarnem odboru, kjer je razprava potekala o napovedanih spremembah Zakona o RTV.

Da stranka DeSUS ne bo podprla predlaganih sprememb medijske zakonodaje, še posebej, če v javni razpravi predlagatelj ne bo s strokovnimi analizami argumentiral svojih predlogov, pa je že na ponedeljkovi novinarski konferenci poudarila predsednica DeSUS Aleksandra Pivec. Pri tem se je zavzela za kakovosten javni servis v okviru RTVS in STA.

Pivčeva je pojasnila, da so predlagane spremembe medijske zakonodaje po presoji strankine strokovne delovne skupine škodljive za javni servis Radiotelevizije Slovenija (RTVS), saj posegajo v finančno in programsko neodvisnost zavoda."Posebej izpostavljeni so predvsem tisti členi novele zakona o medijih, ki RTV Slovenija nalagajo, da z izvršljivo odločbo nakazuje sredstva drugim medijem," je dodala.

"Omejevanje kvalitetnega javnega medijskega servisa je za DeSUS popolnoma nedopustno. Prav tako je skrajno problematično uvajanje novega načina presoje medijske koncentracije, ki na široko odpira vrata bodočim, morebitnim slamnatim lastnikom iz tujine. Takemu predlogu nasprotuje tudi agencija za varstvo konkurence," je dejala. Napovedala je, da se bo DeSUS uprl nekakovostni reformi medijske zakonodaje.

Pri tem se je Pivčeva zavzela za transparentno, strokovno in kakovostno reformo, ki bo tako upokojencem kot vsem ostalim v Sloveniji razvijala in ohranjala kvaliteten javni medijski servis in kakovostno novinarstvo. Po njenih besedah v DeSUS pričakujejo, da bodo spremembe zakonodaje bolj premišljene in domišljene, ter bodo zagotovile finančno neodvisnost, predvsem javnega servisa RTVS in Slovenske tiskovne agencije (STA).

"Vlada mora takoj pomagati medijem, še posebej lokalnim in regionalnim, ki se jim je letos zadržalo financiranje. V nasprotnem primeru bomo priča propadu več medijev in centralizaciji medijske krajine," je poudarila. Po njenih besedah mora proračunska postavka za sofinanciranje medijev ostati nespremenjena, medijem pa se mora zagotoviti že obljubljena in s pogodbo opredeljena sredstva, in to takoj.

Dodala je, da pa trenutnega stanja v slovenski medijski krajini vendarle ne smemo in ne moremo idealizirati. "Stari načini dela, preobsežno zaposlovanje in vse bolj notranja programsko politična delitev v medijih med 'naše in vaše' ali 'leve in desne' je pripeljala medije v položaj, ko se javnost vedno bolj izogiba sredinskemu, nevtralnemu mnenju in želi slišati odmeve na levi ali desni strani," je ocenila.

Ta nevarnost je po mnenju Pivčeve toliko večja za javni medijski servis. Dejala je, da bi se morali novinarji in uredniki upreti zoper ulično hujskaštvo, spodbujanje sovražnega govora in neupravičene diskretizacije. "Tako bi dodatno okrepili zaupanje naših državljanov v neodvisnost medijev," je dodala. Ocenila je tudi, da predlagane spremembe ožijo prostor za produkcijo regionalnih programov RTVS, v Kopru in Mariboru.

SDS-ovo pljuvanje v lastno skledo ali 'včeraj tako, danes tako'

Medtem je na družbenem omrežju Twitter znova zaokrožil februarski zapis (dandanes) zunanjega ministra Anžeta Logarja, ki jo je poobjavila SDS. Ta se sicer navezuje na 'neke druge' čase, ko se je takratna vlada Marjana Šarca zavzemala za spremembo medijske zakonodaje.

"Ker vam pisanje privatnega medija Nova 24TV, za katerega ni šel niti en evro davkoplačevalskega denarja, ni všeč, bi vi spreminjali zakonodajo. Izvoljenci v DZ želite narekovati privatnikom s kapitalom, kaj naj z njim počnejo in kako bi zasebni mediji morali poročati," je zapisal Logar.

Pri vsem skupaj pa je zanimiva predvsem ironija tega zapisa - ne počne zdajšnja vlada, v kateri sedi tudi Logar, ravno tega? Poleg tega pa je treba izpostaviti še dejstvo, da bi spremembe zakona o medijih, kot jih načrtuje vlada pod vodstvom premierja Janeza Janša, zagotovile ravno (davkoplačevalsko) financiranje zasebnikov, torej tudi Nove24TV, o kateri piše minister. Sprenevedanje ali dvojna merila?