V najmanjši vladni stranki DeSUS menijo, da bodo zaradi novih razmer, ko so vlada in sindikati javnega sektorja dosegli dogovor o plačevanju premij za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje namesto avgustovskega povišanja plač, neposredno prikrajšani upokojenci. Ne le, da je s tem dolgoročno ustavljena rast plač, tudi prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno iz tega naslova ne bo, so na današnji novinarski konferenci opozorili predstavniki DeSUS. Pokojnine so namreč neposredno vezane na rast plač, zato bo slednji vladni poseg upokojence verjetno "stal" septembrske uskladitve pokojnin z rastjo plač, so še opozorili. Septembrska uskladitev, ki jo pričakuje 500.000 upokojencev, bo po njihovem videnju skromna (predvidoma le od 1,5 do 1,8 odstotka). Predsednika vlade Antona Ropa so pozvali, naj zavodu za statistiko s sklepom vlade naloži ustrezno spremljanje mase plač, z upoštevanjem plačila izdatkov za premije, da upokojenci pri usklajevanju ne bi bili prikrajšani.
"Del plačne mase se transformira na način, ki ni obdavčen in ne gre v osnovo za izračun uskladitvenega nivoja pokojnin," je na novinarski konferenci poudaril predsednik DeSUS Anton Rous. Na podlagi sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju decembra 2001 je bil določen kriterij za usklajevanje pokojnin - t.j. indeks povprečne rasti plač v določenem obdobju. Dosedanji pokazatelji po dveh letih in pol gibanja in usklajevanja pokojnin z rastjo osebnih dohodkov kažejo, da pokojnine vztrajno zaostaja z rastjo plač za približno šest odstotkov. Ob tem je Rous dejal, da morajo vlado vprašati, naj jim na temelju resne strokovne presoje pove, kako naprej z uresničevanjem pokojninske reforme.
Sami ne bi dvignili toliko prahu, če ne bi namera ministrstva za finance v zvezi z načeli deindeksacije in spremljanja rasti plač napovedala poslabševanja razmer tudi v prihodnje. V DeSUS ocenjujejo, da je ministrstvo za finance s spretnim manevrom državi kar dvakrat prihranilo na račun pokojninske blagajne; z zmanjšanjem osnove za usklajevanje pokojnin, poleg tega pa naložbe v drugi pokojninski steber niso obremenjene s prispevki za plače in dohodnino.
Po besedah Valterja Drozga je že 200.000 zaposlenih v privatnem sektorju dodatno zavarovanih, če prištejemo še 150.000 sedanjih novih zavarovancev iz javnega sektorja, pa skupno število predstavlja polovico vseh zaposlenih v Sloveniji (350.000 od skupno 780.00). To pomeni, da bo rast plač šla skoraj izključno v dodatno pokojninsko zavarovanje, medtem ko pokojnine ne bomo imeli s čem več usklajevati in bodo stagnirale oz. glede na inflacijo relativno padale, je še opozoril Drozg. Poleg tega pa se tudi velik del plač izplačuje bodisi kot denarni boni za nakup živil dnevnice, potni stroški, nakazila skozi študentske organizacije, avtorski honorarji - ti zneski niso obremenjeni enako kot plače.
Poslanec Valentin Pohorec pa je spomnil, da je na zahtevo poslanske skupine DeSUS v državnem zboru že bila opravljena razprava o problematiki izogibanja plačevanja prispevkov. Po njegovem mnenju so dejanski prejemki delavcev predvsem v zasebnem gospodarstvu daleč višji, kot pa jih prikazuje uradna statistika oz. od tistih, od katerih se plačujejo prispevki. Po njegovem prepričanju resnega nadzora nad tem dogajanjem ni in tudi ne ukrepov za zajezitev takšne prakse.
Sicer pa je že predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec v nedavnem pismu premieru Ropu opozoril, da morajo novo nastalo situacijo glede izplačevanja premij dodatnega pokojninske zavarovanja formalno šteti kot povišanje plač. Poleg tega je Gobec prepričan, da ni ovir za zahtevano spremljanje podatkov, ki bi se morali upoštevati pri usklajevanju pokojnin, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
O gospodarskem pasu: Nobena država ne more sprejemati enostranskih ukrepov
V DeSUS so podali tudi stališče v zvezi z napovedjo Hrvaške, da bo enostransko razglasila izključno ekonomsko cono v Jadranskem morju. Jadransko morje je skupno bogastvo vseh držav, ki ležijo ob njegovih obalah, zato nobena država ne more sprejemati enostranskih ukrepov in posegov. Države morajo pri razglasitvi izključne ekonomske cone (EEZ) na Jadranu upoštevati enake pravice in interese sosednjih držav.
Ker bi takšen ukrep ogrozil slovenske nacionalne interese, DeSUS pričakuje od vlade, da bo vsestransko ocenila odnose s sosednjo Hrvaško in sprejela potrebne aktivnosti tako v bilateralnih odnosih kot tudi v okviru Evropske unije.
DeSUS je še predlagal, da vlada in zunanje ministrstvo pričneta z aktivnostmi, ki ne bodo omejene zgolj na izmenjavo diplomatskih not. O teh in o drugih odprtih vprašanjih varstva Jadranskega morja bi bilo s hrvaško stranjo namreč potrebno začeti pogovore, v katere bi se vključile tudi druge jadranske države, meni stranka.
Čas bi bil, da bi predsednik države Janez Drnovšek povprašal hrvaškega predsednika, Stipeta Mesića, kako bi ravnala Hrvaška, če bi enako namero realizirali Albanija in Italija brez soglasja Hrvaške, je na današnji novinarski konferenci v prostorih stranke v Ljubljani povedal predsednik DeSUS Anton Rous. Glede na izjave hrvaških voditeljev je pričakovati, da bo Hrvaška realizirala omenjeno namero, "kar pomeni v mednarodnih odnosih zmago močnejšega - najprej realiziraj, potem se pritožuj". Po mnenju Rousa slednje v medsebojnih odnosih med državama ne bi bilo potrebno, "zato je napočil čas, da se vsi pristojni lotijo konkretnih dogovorov v zvezi s skupnim vprašanjem - usodo Jadranskega morja kot našega skupnega dobra". Ne bi bilo slabo, je še nadaljeval, če bi se zgledovali po preteklosti, ko sta že Miroslav Krleža s hrvaške in Josip Vidmar s slovenske strani "likvidirala možnost oznanjanja kakršnekoli majorizacije enega naroda nad drugim".
Poslanec DeSUS in podpredsednik državnega zbora Valentin Pohorec pa je v zvezi z omenjenim vprašanjem menil, da je rešitev v pogovorih in dogovoru med vsemi prizadetimi - ne le dvostranskih med Hrvaško in Italijo, temveč bi morali pri reševanju omenjenega vprašanja sodelovati tudi Slovenije, BiH, Albanija ter Srbija in Črna gora. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno sklicati problemsko konferenco o zaščiti Jadranskega morja - iz zaključkov katere bi izpeljali tisto, kar bi bilo dobro narediti -, ne pa enostransko razglasiti izključno ekonomsko cono in zapreti Slovencem izhod na odprto morje. DeSUS bo takšni možnosti nasprotoval, zato bodo predsedniku vlade in zunanjemu ministru zastavljali vprašanja, kaj sta slovenska vlada in zunanje ministrstvo glede tega sploh naredila.
