Kopač Mrakova: Predlog o višji minimalni plači ni nič posebnega. Verjamem, da gospodarstvo to zmore

Koalicijski partnerji še premlevajo predlog ministrice za delo Anje Kopač Mrak za 4,7-odstotno zvišanje minimalne plače.

Vodja poslancev SD Matjaž Han pravi, da je ministrica jasno povedala, na podlagi katerih zakonskih in ekonomskih podlag je pripravila predlog za dvig minimalne plače, ki ga bo jutri usklajevala na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Han, ki ministrico v teh prizadevanjih podpira, je spomnil na stališča gospodarstvenikov oz. delodajalcev, ki bi minimalno plačo zvišali glede na inflacijo.

Kot je dejal Han, zato razume ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška - ta višini povišanja nasprotuje - in na drugi strani ministrico za delo, ki pa ima pristojnost glede višine minimalne plače. Po njegovem mnenju je glede na vse podatke, tudi gospodarsko rast in zaposlenost, ministrica za delo ravnala prav.

Tako upa, da bodo na seji ESS dosegli dogovor. Prav tako pričakuje, da bo vlada pred ESS usklajena glede tega vprašanja, saj sicer dogovora med sindikati in delodajalci ni pričakovati.

V SMC ministrico pozvali k nadaljevanju dialoga

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer, ki je bila v minulih dneh do Kopač Mrakove zelo kritična, je povedala, da so ministrico pozvali k nadaljevanju dialoga, da v tem okviru pride do skupnega predloga. Spomnila je na zakonsko določilo glede usklajevanja minimalne plače z inflacijo.

V SMC si želijo, da bi bila višina zvišanja usklajena s predsedniki delojemalcev in delodajalcev ter da bi prisluhnili tudi ministru za gospodarstvo in ministrici za finance Mateji Vraničar Erman. Izpostavila je, da je tudi pri višini minimalne plače pomembno, da najdejo ravnotežje med socialnim in javnofinančnim oz. gospodarskim vidikom.

Odprlo se je tudi vprašanje, kako lahko zvišanje minimalne plače vpliva na pogajanja s sindikati pri drugih plačah. Kustec Lipicerjeva je sicer spomnila, da je proračun pripravljen v okvirih fiskalnega pravila, kar pomeni, da potencialnih možnosti, da bi se javnofinančni okvir širil zaradi zahtev med drugim po dvigu plač, za prihodnji dve leti ni.

DeSUS bi predlogu dodal še kakšen evro

Poslanec DeSUS Uroš Prikl si želi, da se na ESS glede višine dviga minimalne plače poenotijo, kar pa je po njegovem mnenju realno težko pričakovati. V DeSUS podpirajo dvig minimalne plače, saj je obstoječa prenizka in pod pragom tveganja revščine.

Tako podpirajo tudi predlog Kopač Mrakove oz. bi mu dodali še kakšen evro. "To ni leporečenje, ampak potreba okoli 33.000 ljudi, ki najnižjo plačo prejemajo," je prepričan Prikl.

Po njegovem mnenju je pričakovati, da bo Vraničar Ermanova poskušala odstotek zvišanja minimalne plače čim bolj porezati. Vendar argumenti Kopač Mrakove po Priklovem mnenju pijejo vodo, zato verjame, da bo na koncu prevladal razum oz. socialna miselnost.

Počivalšek je po Priklovih navedbah danes delno ponovil svoje stališče, ki ga je izrazil v medijih, čeprav ga je nekoliko omilil. "Njegova huda skrb, ki pa je jaz ne razumem, je to, da bo to zadušilo gospodarstvo," je povedal Prikl in ocenil, da temu ne bo tako.

Se pa Prikl strinja, da je legitimno razmišljanje tudi porazdelitev bremen pri zvišanju minimalne plače. Gotovo bo po njegovih besedah v bližnji prihodnosti treba kaj narediti tudi na področju fiskalne politike, predvsem uravnotežiti obremenitev delodajalcev in zaposlenih.

Ministrica: Predlog ni nič posebnega

Ministrica Anja Kopač Mrak je v pogovoru za oddajo Svet na vprašanje, zakaj se pred objavo ideje o dvigu minimalne plače ni posvetovala s koalicijo, dejala, da je zgolj ravnala v skladu s svojimi pristojnostmi. "Zakon zelo jasno določa, da moje ministrstvo januarja predlaga uskladitev minimalne plače. Zelo jasno tudi pravi, da se je treba uskladiti najmanj za višino inflacije, pri tem pa je treba upoštevati tudi gospodarsko rast, rast zaposlenosti in rast plač," je razložila. "Odgovorno smo predlagali 4,7-odstotni dvig, pri čemer je treba reči, da gre zgolj za 3-odstotni dvig za stroške delodajalca, kar v celotnem gospodarstvu predstavlja 18 milijonov evrov, kar predstavlja 0,21 odstotka v celotni masi plač. Ob dobičkih, ki so lani znašali 3,2 milijardi  evrov, pa to predstavlja 0,6 odstotka  dobička, ki bi se prelevil v višje najnižje plače. Res verjamem, da naše gospodarstvo to zmore," je dejala Kopač Mrakova. "Če gledamo, kakšni so pritiski za odprtje trga za tujce, dajmo najprej poskrbeti za naše delavce."

Na vprašanje, zakaj je pobuda prišla ravno pred stavko javnega sektorja, pa je dejala, da gre zgolj za časovno sovpadanje: "Pristojnost pravi, da je treba do 31. januarja to objaviti v Uradnem listu, kar pomeni, da je ista debata vsako leto januarja. Dolgo časa – od 2013 do letošnjega leta – je dejansko rast minimalne plače  zaostajala za povprečno  in šele zdaj s tem predlogom se izenačimo glede razmerja povprečna – minimalna plača, ki smo ga imeli 2013. Nič posebnega ni ta predlog. Minimalna plača pa velja tako v zasebnem kot javnem sektorju.  Pri čemer v javnem sektorju 8000 ljudi prejema minimalno plačo in za te ljudi je izjemno pomembno, da dobijo več. Treba pa je tudi vedeti, da v naših domovih za starejše ne dobijo več kuharic in oskrbovalk, prav zaradi zelo nizkih plač."