Podoba slovenskega premierja se v zadnjih tednih sicer vse množičneje pojavlja v evropskih medijih – ob opozorilih, da vodja slovenske vlade stopnjuje vojno z mediji in stopa po poti Madžarske. Prejšnji teden se je Die Presse tako razpisal, da zaskrbljenost v Bruslju zaradi napadov na novinarje narašča, posebej v luči dejstva, da bo prav Slovenija že čez nekaj mesecev prevzela krmilo Unije.
Da novinarske organizacije že vse od nastopa vlade Janeza Janše sprožajo alarme zaradi orbanizacije s pritiskom na medije in kulturne institucije, piše Standard. Spomni, da je Slovenija po razpadu Jugoslavije in ustanovitvi neodvisne države veljala za "vzorno učenko" med tranzicijskimi državami; kot prva država, ki je izšla iz nekdanjega komunističnega bloka, je vstopila v Evropsko unijo in zvezo Nato – a finančna in gospodarska kriza leta 2008 je porušila idilično podobo države. Ob krizi so na plan znova prišli stari konflikti in delitve v družbi. Skorajda četrt stoletja je vodja SDS predstavljal eno najbolj kontroverznih političnih figur, še opozarja novinar Paul Lendvai, sicer tudi avtor knjige Orban: novi evropski avtokrat, ki v komentarju za Standard poudarja, da ga je sam spoznal v poznih 80. letih, ko je poročal o t. i. sojenju proti četverici, kasneje pa je pisal o njegovi vlogi obrambnega ministra ter vojni za neodvisnost.
Nazadnje pa se je z njim pogovarjal leta 2015 v Ljubljani. Ta pogovor z "dramatičnim sporočilom in skorajda paranoičnimi potezami" je na novinarja napravil mračen vtis. Tajne komunistične in skrajno levičarske mreže je Janša obtožil, da ga poskušajo uničiti kot politika. Tudi kasnejšo zaporno kazen je pripisal komunistom, prav ti napadi na skrivna komunistična omrežja pa so še danes privlačni za enega od štirih slovenskih volivcev. Sedaj pa želi javne medije in kulturne institucije "očistiti levičarskih sil", piše avtor.
KOMENTARJI (1309)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.