Število ambulantnih psihiatričnih pregledov se je v zadnjem času več kot podvojilo. V slovenskih psihiatričnih bolnišnicah letno sprejmejo do deset odstotkov več bolnikov, kot predvidevajo na začetku leta. Hude duševne motnje so tiste, pri katerih bolniki izgubijo stik z resničnostjo. "V vsakem izmed nas se lahko v obdobjih hude duševne krize pojavijo prividi, prisluhi, pogosto pa smo nagnjeni tudi k samomorilnosti,"je povedala psihiatrinja, doc. dr. Vesna Švab.
Res pa je tudi, pravi docentka Švabova, da se naše prebivalstvo stara, starejši pa so bolj ogroženi, več je priseljencev, revščine, nezaposlenosti. Vse to lahko vodi k duševnih stiskam. Mnogi kot glavni vzrok za vse več obolelih navajajo revščino in hiter življenjski ritem, prav tako pa tudi težave z zaposlitvijo.
Duševne motnje strokovnjaki zdravijo z zdravili, ki bolnikom omogočijo postopno vrnitev v običajno življenje. Kljub temu pa se več kot dvajset odstotkov Slovencev invalidsko upokoji zaradi diagnoze duševnih motenj. "Vloga ministrstva je pri dokončni postavitvi mreže psihiatričnih ambulant in pri promociji oz. vgraditvi dela nevladnih organizacij, v smislu psihosocialne rehabilitacije," pojasnjuje Dorian Marušič iz ministrstva za zdravje.
Slovenci v letu dni zaužijemo za 22 milijonov dolarjev antidepresivov, antipsihotikov in hipnotikov. Na prvem mestu porabe so zdravila za srce in ožilje, že na drugem pa so zdravila za centralni živčni sistem, med katere spadajo tudi našteta. "Če primerjamo z drugimi, ni poraba pretirano visoka, sploh če to preračunamo na dnevne odmerke. Skratka, ni visoka, je pa v naraščanju," poudarja Silva Pečar z Inštituta za varovanje zdravja.
So pa duševne motnje že del vsake družine, tudi po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije. Dostopnost do psihiatričnega zdravljenja je v Sloveniji, kljub vse daljšim čakalnim vrstam in pomanjkanju psihiatrov, še vedno dovolj dobra. Med pomembnimi kazalci stanja duševnega zdravja je tudi število samomorov, po katerem smo Slovenci v samem evropskem vrhu, saj na tisoč prebivalcev naredi samomor več kot 25 ljudi, evropsko povprečje pa je 10 ljudi. Število samomorov je v Sloveniji celo večje od števila žrtev prometnih nesreč.