Denar, ki ga dobrodelne organizacije zaslužijo z raznimi akcijami, roma v žep države

V četrtek naj bi vlada na svoji seji med drugim razpravljala tudi o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). K predlogu zakona Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) predlaga dopolnitev, za katero pa na ministrstvu za finance nimajo preveč posluha. Prav zato se bojijo, da bo njihov predlog na vladi zavrnjen.

Kaj predlagajo?

Društva in druge dobrodelne organizacije, ki z raznimi akcijami ustvarijo dodatni dobiček, morajo od tega državi plačati davek. Zato CNVOS predlaga, da bi bila društva in organizacije, ki so se s svojim delom in rezultati že dokazale in jim je zato država podelila poseben status delovanja v javnem interesu (med drugim so to prostovoljna gasilska društva, Rdeči križ Slovenije, Zveza prijateljev mladine, varne hiše itd.), oproščene plačevanja davka, in sicer v primerih, ko zaradi zbiranja dodatnih sredstev še kaj prodajo.

Tak primer akcij so na primer prodaje koledarjev, ki jih naredijo gasilci, ali pa prodaje novoletnih voščilnic, spominkov. Ta denar ta nevladna društva praviloma porabijo za nakup opreme in pomoči za ljudi v stiski, izvajanje humanitarnih programov.

Kot navajajo v CNVOS, država pobere davek od dobička namesto, da bi ta denar pustila društvom, da ga namenijo za nakup stvari, ki jih najbolj potrebujejo in potrebujemo! ”Kaj pomeni to v številkah? Na letni ravni za državno blagajno sicer dobrega (skromnega) pol milijona evrov manj. A oprostitev davka bi pomenila, da se ta denar porabi ravno za stvari, ki jih najbolj potrebujemo - za recimo Rdeči križ pomeni to kar 250 dodatnih prehranskih paketov letno več, za idrijske gasilce pa recimo 15 novih gasilskih čelad,” situacijo prikazujejo na CNVOS.

Predlogu nasprotujejo na finančnem ministrstvu

V centru CNVOS pojasnjujejo, da sta njihovemu predlogu naklonjena predsednik vlade in ministrstvo za javno upravo, znotraj koalicije pa se je za predlog zavzela tudi stranka SD, žal pa nimajo podpore s strani ministrstva za finance. Kot navajajo, na finančnem ministrstvu vztrajajo, da morajo nevladniki, ko ustvarijo presežek, plačati enak davek kot gospodarske družbe. ”Pri tem pa so spregledali ključno razliko. Ko gospodarska družba ustvari dobiček, ta v končni instanci roma v žepe njenih lastnikov in ga zato država upravičeno obdavči, medtem ko je pri nevladnikih vsak dodatni evro iz presežka obvezno porabljen za še več pomoči in podpore vsem, ki jo potrebujejo,” so jasni v CNVOS.

Za odziv in pojasnila, zakaj nasprotujejo predlogu CNVOS, smo prosili tudi ministrstvo za finance.

Tam so opozorili na že veljavno ureditev v zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) za t. i. nepridobitni sektor. V 9. členu je določena oprostitev za nepridobitne pravne osebe za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti. Obdavčeni pa so dohodki iz opravljanja pridobitne dejavnosti. Na ta način so zavezanci, ki zapadejo pod 9. člen ZDDPO-2, izenačeni z zavezanci, ki so obdavčeni na vse svoje dohodke, npr. gospodarske družbe. Tako se zagotavlja enak položaj teh zavezancev in zavezancev iz 9. člena ZDDPO-2, ko slednji opravljajo pridobitno dejavnost in nastopajo na trgu. ZDDPO-2 obdavčuje/davčno obravnava dohodke glede na njihov nastanek, in ne glede na porabo. Po ZDDPO-2 se priznavajo tudi odhodki in samo če nastane dobiček ali presežek, se ta dejansko obdavči. Cilj in namen t. i. nepridobitnih organizacij pa ni ustvarjanje presežkov. "Opisan način obdavčitve velja za vse pravne osebe, ki so ustanovljene za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Torej tudi za javne pravne osebe, npr. za javne zavode, in ne zgolj za t. i. nevladni sektor (društva, ustanove, zasebni zavodi). 9. člen ZDDPO-2 velja še za verske skupnosti, politične stranke, sindikate, zbornice," so zapisali.

ZDDPO-2 določa tudi olajšavo za donacije, to je za plačila zavezancev, npr. gospodarskih družb, za določene nepridobitne namene t. i. nepridobitnim organizacijam. Tudi to je ugodnost, določena v prid t. i. nepridobitnemu sektorju.

"V zvezi s predlogom za nov četrti odstavek 9. člena imamo v tem trenutku pomisleke oz. zadržke, zlasti ker t. i. nevladni sektor še ni enotno (zakonsko) definiran. Veljavni 9. člen sledi veljavnemu pravnemu okviru v RS. Pomembno izhodišče pri oblikovanju davčne zakonodaje je, da se ne povzroča neenakosti med zavezanci. Določanje dodatnih pogojev ali meja za obdavčitev (kot npr. 40.000 evrov in namenska poraba) zahteva dodatno spremljanje in preverjanje teh pogojev – že zaradi zadostitve pravilu, da davčna zakonodaja ne dopušča vrzeli, ki bi lahko dajale možnosti za izogibanje davkom, in pomeni tudi dodatna administrativna bremena in stroške za zavezanca in davčni organ. Zato so najbolj primerne splošne davčne rešitve," so zapisali.

Ker je v pripravi strategija razvoja nevladnega sektorja, na ministrstvu menijo, da do sistemske ureditve statusa nevladnih organizacij predloga, da se uredi posebna davčna obravnava, to je oprostitev od obdavčitve le dela pridobitnih prihodkov in le za subjekte s statusom v javnem interesu, ni primerno upoštevati. "Sklepno pojasnjujemo, da ima paket zakonov za prestrukturiranje davčnih bremen, ki sta v obravnavi, cilj povečanje konkurenčnosti poslovnega okolja ob hkratnem doseganju finančne konsolidacije. Pojasnjujemo, da navedeni predlog tudi ni skladen s tem ciljem."