Ekipe, ki so včeraj posredovale pri reševanju ponesrečenih pri nesreči balona, so bile deležne pohval. Reševalci so ob hitrem posredovanju skupaj z gasilci in s pomočjo policistov reševali številna življenja. Na sam kraj so pristojni prišli že v nekaj minutah in zavarovali kraj nesreče, reševalci so oživljali kar 10 ponesrečencev in pri vseh je bila reanimacija uspešna. Izvajali so tudi druge zahtevne posege, kot so intubacija, oskrba opeklin in imobilizacija.
Takšni dogodki tudi pri zdravnikih, njihovih pomočnikih, gasilcih in policistih vzbudijo človeški čut in adrenalin. Pozabijo na svoje težave in se popolnoma prepustijo delu na terenu.
Član ekipe reševalcev, ki je včeraj sodelovala na Barju, je v blogu zapisal, da glede psihološke pomoči ekipam nujne medicinske pomoči, udeleženim v hudih nesrečah, ni nič urejenega. Tudi sami so namreč ljudje in vsak si pomaga, kakor ve in zna, predvsem pa so si v oporo drug drugemu.
Pri tem omenja, da so množične nesreče vse bolj pogoste. Dve avtobusni nesreči pri Kranju, ena pri Škofji Loki, železniška nesreča na Jesenicah in včerajšnja balonarska nesreča pri Igu.
Sprašuje se, ali imajo vse bolnišnice načrte za množične nesreče in usposobljenost ter seznanjenost zaposlenih. Hkrati dodaja, da so bila v zadnjem letu zaradi varčevanja v zdravstvu ekipam nujne medicinske pomoči ukinjena tudi vsa izobraževanja, znižali so se kadrovski normativi, zmanjšujejo se finančna sredstva, plače in dežurstva. Ukinjajo se tečaji varne vožnje, varčuje pa se tudi pri medicinski opremi in nakupih reševalnih vozil.
Avtor bloga poziva odgovorne in politike, naj kljub finančni stiski dvakrat premislijo o varčevanju v nujni medicinski pomoči. "Denar je in vedno bo denar le natisnjen papir. Človeško življenje pa je le eno," je zapisal. Opozoril pa je tudi, da bi se lahko čez pet let zgodilo, da na kraj množične nesreče ne bo moglo priti toliko reševalnih vozil, ekip, opreme in strokovnih reševalcev ter zdravnikov, zaradi česar bi lahko bila umrljivost poškodovancev večja.
Prav tako avtor meni, da bi bilo namesto zniževanja plač treba rezerve iskati drugje. "Kajti plača je za naš poklic že zdaj mizerna glede na to, da smo 12 ur na cesti, v dežju, snegu, mrazu, rešujemo življenja, se stalno soočamo s hudimi poškodbami otrok in odraslih, stiskami, nosimo 150 kg težke paciente iz 5. nadstropja ob treh ponoči, vidimo in občutimo na lastni koži marsikaj neprijetnega in pretresljivega, neprestano nosimo glavo naprodaj na cesti, terenu, v raznoraznih strelnih obračunih, požarih … se soočamo s prisilnimi hospitalizacijami … in še bi lahko naštevali … vendar to delo opravljamo srčno in ponosno," je zapisal reševalec in dodal, da njegova plača s prevozom in malico znaša "borih" 960 evrov.
ZZZS: O izobraževanjih odločajo ustanove same
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) so pojasnili, da zavod sicer namenja finančna sredstva za oskrbo pacientov bolnišnicam, vendar pa te potem same razpolagajo z denarjem in se same odločajo, v kakšen namen ga bodo porabile in ali bodo svoje zaposlene izobraževale. Direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostmi ZZZS Damjan Kos je povedal, da so bile določene usmeritve za znižanje cen zdravstvenih storitev dane v smeri obvladovanja določenih postavk.
Med njimi so predlagali restriktivno politiko zaposlovanja, tudi nenadomeščanja upokojitev, zmanjšanje administrativno-tehničnega kadra, znižanje števila nepotrebnih dežurnih mest in prerazporejanje na delovna mesta, za katera je predviden fiksni plačni razred. "Na državni ravni ali pa vsaj s strani ZZZS ni bilo nakazano zmanjševanje obsega izobraževanj in usposabljanj. Neposrednih usmeritev, kaj šele ukrepov, ni bilo," je dodal Kos.
V Sloveniji je zagotovljeno neprekinjeno zdravstveno varstvo
V Sloveniji kljub temu ostaja zagotovljeno 24-urno zdravstveno varstvo. Služba nujne medicinske pomoči (NMP) je na primarni ravni zdravstvene dejavnosti organizirana tako, da je zagotovljeno neprekinjeno delovanje, in sicer v času dežurne službe, ali ob redni ambulantni dejavnosti ali kot posebna enota, so sporočili iz ZZZS. Na primarni ravni je tako 63 enot NMP, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov in enota helikopterske nujne medicinske pomoči, ki je organizirana pri OZG Kranj. Na sekundarni ravni pa v okviru bolnišnic delujejo urgentne ambulante, ki so namenjene oskrbi in sprejemu urgentnih pacientov.
Vlada vsako leto določi, koliko bo vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Poleg tega pa ministrstvo za zdravje glede na proračunske zmogljivosti sofinancira izvedbo različnih izobraževanj in usposabljanj za ekipe NMP, ki jih organizirajo strokovna združenja.
V letu 2012 je ministrstvo med drugim sofinanciralo strokovno izobraževalno tekmovanje ekip iz NMP. Gre za izobraževanje ekip NMP v Sloveniji, kjer se udeleženci izobražujejo na učnih modelih – lutkah, organizirane so delavnice iz veščin, ki so zahtevne v NMP in pisno preverjaje znanja iz vsebin NMP. Da bi se scenariji čim bolj približali vsakodnevnim realnim situacijam, vedno sodelujejo tudi druge reševalne službe (policija, gasilci,…).
