Demonstracije proti 60-urnemu delovniku

V Strasbourgu, kjer ta teden zaseda Evropski parlament, so potekale demonstracije sindikatov proti predlogu direktive o delovnem času. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je za 24ur.com poudaril, da se je demonstracij, ki so se začele ob 13. uri, udeležilo več kot 10 tisoč članov sindikatov iz 25 evropskih držav. Iz Slovenije naj bi se demonstracij udeležilo več kot 60 članov ZSSS. Delavskih protestov se poleg kolegov iz svobodnega sindikata udeležuje tudi KNSS Neodvisnost Gorenjske regije z enim avtobusom.

"Stvar je negotova, tudi poslanci (v EP) so se razdelili o tem vprašanju. Če bo direktiva sprejeta, bo to slab znak." Semolič je še poudaril, da bi sprejetje direktive povzročilo še večje nezaupanje do evropskih institucij in politikov.

Sindikati vztrajajo, da je direktiva škodljiva; tudi nekateri slovenski evroposlanci so za sprejetje direktive. Poudaril je, da bodo v prihodnjih dneh objavili imena tistih poslancev, ki bodo glasovali za sprejetje direktive, in dodal, da "naj ljudje vidijo, kako so se odločili".

Demonstracije pod geslom Prednost delavskim pravicam, ne daljšemu delovnemu času organizira Evropska konfederacija sindikatov, začele pa so se v središču Strasbourga, od koder so se demonstranti odpravili proti sedežu Evropskega parlamenta.

V LDS ne bodo glasovali za

Med jutrišnjim glasovanjem o spremembi direktive o delovnem času v Evropskem parlamentu delegacija LDS ne namerava podpreti stališča, ki ga je minulega 10. junija sprejel svet ministrov in je tedaj močno spremenil besedilo direktive po prvem branju. Svet je namreč vsilil možnost odstopanja od 48-urnega delovnega tedna in podaljševanja delovnika na 60 in celo 65 ur tedensko.

Poslanca Jelko Kacin in Mojca Drčar Murko menita, da so neposredna pogajanja med delodajalci in zaposlenimi največji problem ureditve, kakršno predlaga svet. "Naivno bi bilo namreč misliti, da se zaposleni v neposrednih pogajanjih z delodajalci lahko prostovoljno odločajo. Večinoma se pogajanja končajo tako, da si zaposleni v strahu pred izgubo delovnega mesta ne upa in ne more zavrniti zahteve po podaljšanem delovnem tednu," so še dejal v LDS.

Poslanca LDS poudarjata, da podpirata dosledno omejitev delovnega tedna na povprečno 48 ur v 12 mesecih in vključitev neaktivnega dežurstva v delovni čas. "V obdobju ekonomske krize se je še posebej treba izogniti temu, da bi bile posamezne rešitve v evropskih zakonih vzvod za dodatni pritisk na delavce. Še manj pa je mogoče zagovarjati možnost podaljševanja delovnega časa zdaj, ko je eden od možnih ukrepov za omejitev brezposelnosti prav krajšanje delovnega časa," še poudarjajo v LDS.

Novakova predlog podpira

Evropska poslanka in predsednica NSi Ljudmila Novak podpira kompromisni predlog Sveta, ki ne spreminja trenutnega 40 urnega oziroma 48 urnega delovnega tedna vključno z nadurami, kar pomeni, da se delovni teden v Sloveniji ne bi spremenil – ostane takšen, kot je sedaj, saj je določen z zakonom o delovnih razmerjih in s kolektivnimi pogodbami. Za slovenske delavce se v tem pogledu nič ne spremeni, se pa za delavce v tistih državah, kjer do sedaj ni bilo zgornjih omejitev. Ljudmila Novak podpira tudi predlog, da se dežurstvo na delovnem mestu šteje v delovni čas, pripravljenost izven delovnega mesta pa ne, saj bi bila drugačna rešitev za delodajalce nevzdržna in bi slabila evropsko gospodarstvo in konkurenčnost podjetij.

Pri vprašanju delovnega časa pa Ljudmila Novak podpira kompromisni predlog Sveta o omejitvi delovnega časa na zgornjo mejo 60 ur oziroma 65 ur, izračunano kot povprečje v obdobju treh mesecev, in sicer le, če delodajalec pridobi soglasje delavca.

Znižanje delavskih pravic

Sindikati trdijo, da predlog direktive o delovnem času znižuje raven delavskih in socialnih pravic v EU. Direktiva o delovnem času, o kateri so članice Unije soglasje dosegle junija v času slovenskega predsedovanja EU, omejuje delovni teden na 48 ur, a državam pod določenimi pogoji dovoljuje odstopanje od tega načela.

Sindikati pa se zavzemajo za to, da bi bila odpravljena vsa odstopanja od maksimalnega 48-urnega delovnega tedna. Po mnenju ZSSS pa je skrb vzbujajoče to, "da ta rešitev omogoča delodajalcem, da na lahek način trajno uvedejo bolj fleksibilne urnike delovnega časa. Delodajalcem še omogoča, da zavrnejo kolektivno pogajanje o delovnem času ali celo ne priznajo sindikatov. Uvajanje 60-urnega ali celo 65-urnega maksimalnega delovnega tedna pa po našem mnenju utegne povzročiti, da se bo takšna ureditev v prihodnje štela za povsem sprejemljivo in normalno."

Po mnenju ZSSS bi delodajalci na podlagi direktive od delavcev zahtevali, da bi lahko "delali do 78 ur tedensko, nekaj tednov ali celo mesecev zaporedoma brez ustreznega počitka". V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zahtevajo, da "evropski poslanci ne sprejmejo tega predloga, saj bi se s sprejetjem znižala raven doseženih pravic delavk in delavcev iz Evropske unije, kar bi se zgodilo prvič v njeni zgodovini".