
Cerar: prekarno delo ustvarja nov družbeni razred
Predsednik vlade Miro Cerar je posvet označil za začetek intenzivne razprave o prekarnem delu. Tega je označil kot negotovo delo, ki odstopa od tipične pogodbe o zaposlitvi. Tovrstno delo vpliva na zniževanje plač tudi tistih delavcev, ki so redno zaposleni, prav tako pa ustvarja nov družbeni razred. Spreminjanje trga dela, ki vpliva na zaposlitve in zgodbe posameznikov, po premierjevih besedah predstavlja "poseben izziv". "Vsi vemo, da moramo na nek način uvesti bolj prožen trg dela. To je neka neizogibnost," je ocenil, hkrati pa menil, da se je treba dogovoriti, da se te spremembe uvede z močnejšim pravnim in socialnim varstvom.
Po njegovem mnenju so ukrepi nujni, saj že 40 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva dela na podlagi teh atipičnih oblik. Poudaril je nujnost osveščanja javnosti in povečanega govora o tej temi.
Vladna skupina bo zaključke posveta po njegovih besedah uporabila pri pripravi akcijskega plana za to področje, sam pa upa, da bo na tej podlagi še letos nastal tudi akcijski vladni program, ki bo predvidel ustrezne politike za omejitev trenda rasti prekarnega zaposlovanja.
Ob tem je spomnil, da se je koalicija k vzpostavitvi spodbudnega okolja za zaposlovanje ter varni prožnosti na trgu dela zavezala tudi v koalicijskem sporazumu. "Ta naša zaveza stoji. Pot ne bo lahka, upam pa, da bo uspešna," je sklenil.
Kopač Mrakova: fleksibilnost dela je dosegla mejo
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je povedala, da je fleksibilnost dela v Sloveniji dosegla mejo, ceno pa plačujejo predvsem tisti, ki šele vstopajo na trg dela. Opozorila je, da se v Sloveniji že 15, 16 let dogaja segmentacija trga dela ter da obstaja velik razkorak med zaposlitvami za nedoločen čas in drugimi oblikami dela.
Reforma trga dela iz leta 2013 je sicer na tem področju prinesla nekaj napredka, a bo treba z ukrepi v to smer nadaljevati, je pozvala.
Vlada je z reformami sicer izenačila stroške dela, tako tistega preko pogodb o zaposlitvi kot dela prek s.p., avtorskih, honorarnih in ostalih pogodb, da bi preprečila delodajalcem, da zaradi nižjih stroškov namesto pogodb za določen ali nedoločen čas najemajo prekarne delavce. A je izpostavila problem, ki je iz tega izšel, namreč v praksi se to ni zgodilo, temveč so povečani stroški padli na ramena delavcev samih, kar jih seveda potiska še v bolj težek položaj. Zato je poudarila, da potrebujemo več sistemskih sprememb, ki bodo reševale nastalo situacijo.
Mladi se dolgo izobražujejo, a ne dobijo praktičnega znanja
Povedala je tudi, da veliko težavo predstavlja dejstvo, da se čas študija podaljšuje, a na trg dela prihajajo mladi, ki imajo sicer veliko teoretičnega znanja, praktičnega pa zelo malo. Zato se na trg težko vključijo, čeprav so se dolgo časa izobraževali. Zato je izobraževalni sistem nujno povezati z gospodarstvom, tako bo tudi vstop na trg mladim lažji.
Delavci, ki niso delavci: med brezposelnostjo in zaposlenostjo
Borut Brezar z Gibanja za dostojno delo in socialno družbo je pojasnil sam pojem prekarstva. Natančna opredelitev je po njegovih besedah sicer težavna, saj pojem zajema veliko raznolikih podskupin. Bistvo je, da zajema tiste "delavce, ki se jim ne prizna, da so delavci, ampak se jim pripiše vmesni status," je povedal. "Delavec ne dobi plače, ampak plačilo za opravljeno storitev. Ne opravlja dela, ampak projekt," je dodal. Zato se takšnemu delavcu ne priznava pravic, ki bi morale izhajati iz dela, njegov status se nahaja nekje med brezposelnostjo in delom. Tudi sam delovni čas in prostor nista več natančno določena. "Ti delavci si ne morejo predstavljati, kako bo njihova zaposlitev izgledala čez pet let, niti, kako bo izgledala čez leto. Zato ne morejo razviti stabilne individualne in kolektivne identitete," je pojasnil.

Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je najprej povedal, da se mu zdi o tej temi nekoliko nenavadno govoriti pred novinarji, saj so ravno ti med tistimi skupinami, ki so najbolj podvržene prekarnim oblikam zaposlitve. "Vsepovsod okoli nas je prekarnost," je opozoril. Ne gre več za zaposlovanje, temveč gre kar za "tovarne projektov".
Leta 2007 so v Sloveniji podelili 417 subvencij za samozaposlene, leta 2009 pa kar 4330, kar pomeni, da se je v dveh letih število samozaposlenih kar podeseterilo. Danes je v registru kar 60.000 samozaposlenih, je opozoril na alarmantno stanje.
Po spremembi zakona o delovnih razmerjih so delodajalci zakon začeli dojemati kot "turizem, kot supermarket oziroma tržnico, kjer si delodajalec izbere obliko zaposlitve, ki se mu zdi najbolj ustrezna," je povedal.
Kar je v nasprotju z nameni zakonodajalcev, ki so želeli doseči, da se preko pogodb zaposli le posameznike v primerih, ko ne gre za znake delovnega razmerja.
Lukić je poudaril pomembnost ustrezne zaščite vseh "lažno zaposlenih preko s.p.-ja", da si bodo ti upali sprožiti postopke proti nadrejenim. Gre za tiste samozaposlene, ki za delodajalce opravljajo isto delo, kot če bi bili pri njih zaposleni, delajo z njihovo opremo, pogosto zanje opravljajo (vsaj) 40-urne delavnike, a niso zaposleni, torej niso deležni nobenih pravic, ki bi jih morali imeti – pravice do bolniške, dopusta, regresa in ostalih. Ker si ti delavci ne želijo izgubiti vira zaslužka, delodajalcev ne prijavijo ali pa se bojijo še drugih negativnih posledic (slabo ime, strah pred tem, da nove zaposlitve ne bodo dobili), zato postopkov proti delodajalcem ne sprožijo.
Begić: tudi prekarci so delavci in upravičeni do pravic
"Govoriti o prekarnem delu je kot govoriti o tekočem lesu ali vetrovnem železu. Prekarnost je od pojma delo tako zelo oddaljena," je opozoril Mirsad Begić iz Sindikalne konference samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja. Opozoril je, da je področje kulture še toliko bolj obremenjeno in da je na kulturnem področju še težje najti stabilnost. Včasih so se za statuse samostojnih umetnikov odločali posamezniki, ki niso prenesli spon institucij, je povedal, danes pa večina nima izbire in je v ta status prisiljena. Izpostavil je, da je med večjimi problemi to, da takšni posamezniki plačujejo minimalne prispevke (ne ker višjih ne bi želeli, ampak ker je pogosto že plačilo minimalnih prispevkov nedosegljivo), kar vodi v minimalne pokojnine. Ker takšnim delavcem niso priznane pravice, ki bi jim morale biti, jim tudi ni priznano nadomestilo v primeru brezposelnosti, kar je velika težava, je povedal. Ne le, da so tovrstne zaposlitve zelo negotove, saj lahko delavci brez pojasnila že naslednji dan ostanejo brez zaposlitve – če se to zgodi, niso upravičeni do nobenega nadomestila.
"Tudi delavci, ki delajo preko s.p.-jev in pogodb, so delavci in kot taki upravičeni do kolektivnih pravic," je poudaril. Nujno je, da se jim priznajo delavske in socialne pravice.
Belovič: Če novinar toži delodajalca, je zaključil kariero
Mario Belovič iz Društva novinarjev Slovenije je opozoril, da je vstop na trg dela v novinarstvu mogoč skoraj izključno na podlagi prekarnega dela. Opozoril je tudi, da se tisti, katerih delo ima vse znake rednega delovnega razmerja, zelo težko odločajo za tožbe: "Če se namreč novinar odloči za tožbo, to pomeni, da je nekako zaključil kariero, ker pri delodajalcih dobi stigmo, da gre za osebo, ki povzroča težave."
Dodaten udarec je po besedah Beloviča novinarjem zadala država, ko je zvišala prispevke za avtorske pogodbe. "Kljub nekaterim ustnim zagotovilom delodajalcev, da se bo to breme razporedilo med delavce in delodajalce, so ga delodajalci v praksi v celoti prevaliti na novinarje," je opozoril.
"Zakonodaja je dobra, težava je, ker ni nadzora"
"Pred leti je veljal rek: Pomagaj si sam in država ti bo pomagala. Zdaj velja le: Pomagaj si sam. Pika. Od tu naprej ne sledi nič," je stanje mladih opisala Sanja Leban iz Sindikata Mladi +. Sicer ocenjuje, da so stvari v zakonodaji "napisane relativno dobro, težava pa je, ker se ne nadzirajo".
Med nesprejemljivimi oblikami dela med mladimi je izpostavila zlorabo študentskega dela. Ocenjuje namreč, da je pri njem vse preveč elementov rednega delovnega razmerja in premalo nadzora. Nepravilnosti se po njenih besedah dogajajo tudi pri izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja mladih. "So primeri, ko delodajalec zaposli mlado osebo za čas trajanja ukrepa, ji da minimalno plačo, prejme subvencijo, mlada oseba pa mu minimalno plačo fizično vrača," je pojasnila. Mladi so tako željni delovnih izkušenj, ki jih drugje ne morejo dobiti, da pristajajo tudi na takšne oblike in brezplačno delo, samo da bi se prebili do izkušenj, brez katerih na trgu dela nimajo možnosti. "Mladi si želijo zaposlitve, ne želijo biti prekarci,« je povedala. A veliko izbire ravno nimajo. Meni, da so sicer stvari zastavljene in napisane dobro, a je težava v tem, da se ne izvajajo, manjka nadzor.
Funkl: inšpektorji bi morali kaznovati delodajalce, ne delavcev
Marko Funkl iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo je razložil, da se zaradi fleksibilizacije veliko manj ljudi povezuje v sindikate, zato pa tudi ne pridejo v stik z ministrstvi in ostalimi, ki bi lahko vplivali na spremembo sistema. "Treba se bo organizirati na drugačen način in rešitve iskati drugače," je pozval. Veliko težavo vidi v tem, da se je začelo izenačevati obdavčitev, ne pa tudi socialnih pravic. Po njegovem mnenju pa je nujno tudi, da se zakonodaja spremeni tako, da bo inšpektorat kaznoval delodajalca in ne ekonomsko odvisnega delavca.
Opozoril je, da fleksibilne oblike dela znižujejo urne postavke vsem, ne le prekarnim delavcem, temveč tudi redno zaposlenim, saj jim vedno grozi, da jih delavec zamenja s cenejšimi prekarci. Povedal je tudi, da je Slovenija med tistimi državami, v katerih najhitreje raste število samozaposlenih, vendar pa kar tretjina med njimi živi pod pragom revščine. Nujno je, da se tudi za prekarna dela uvede minimalno urno postavko, je dodal. "Prekarci si ne upajo niti zboleti – kako si lahko privoščiš bolniško, če živiš pod pragom revščine," se je vprašal.
Migranti so še veliko bolj ranljivi
Marko Tanasić iz Migrantske pisarne ZSSS je osvetlil položaj migrantskih delavcev, ki so še posebej ranljiva skupina na trgu dela, saj je podvržena še dodatnim, zanje specifičnim, dejavnikom. Zanje veljajo posebni pogoji za vstop, delo in bivanje v Sloveniji. Ko pridejo v Slovenijo, jim izobrazba pogosto ni priznana, so neinformirani, mnogi ne znajo jezika in so zaradi funkcionalne omejenosti podvrženi mnogim manipulacijam in izkoriščanju. "Pristajajo na ponudbo za delo, ne da bi o njem imeli kakršne koli informacije, plačujejo stroške posrednikom, niso upravičeni do odmorov, bolniških ali dopustov," je povedal. Še več, pogosto se zgodi, da morajo delodajalcu povrniti stroške čakanja na delo – ker morajo delodajalci zanje plačevati prispevke tudi na tiste dni, ko delo ne poteka, morajo delavci delodajalci te stroške povrniti. Ne le, da vsak dan, ko ne delajo, pomeni, da ne zaslužijo, temveč jim prinaša še stroške.

Posledice prekarnega dela nosimo vsi
Državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar je povedal, da smo v vrhu držav, kar se tiče kakovosti zakonske ureditve dela. Zakon natančno določa, kdaj mora biti delovno razmerje sklenjeno. "Zakon je pri nas jasen, točno se ve, kakšne so sankcije in kdo nadzira," je povedal. A je stanje kljub temu takšno, kot je. Povedal je, da posledic prekarnega dela ne nosi samo delavec, temveč tudi družba in delodajalci sami. Takšen delavec namreč ne gre na bolniško, kar posledično ogroža njegovo zdravje in vodi v manjšo produktivnost.
Opozoril je na dejstvo, da se v zadnjem času o prekarnem delu v javnosti govori tako odprto in pogosto, da je tovrstno delo postalo družbeno sprejemljivo in samoumevno.
"Kako naj sanjam o odprtju s.p.-ja?
Miša Gams, ki s čiščenjem čevljev na ulici javnost opozarja na podcenjeno delo prekarnih delavcev brez pravic, je opozorila na problematiko dela na črno. "Razmere tam zunaj so veliko hujše, kot si predstavljate tu notri," je opozorila. Povedala je, da je lahko za zaprtimi vrati premlevati o težavah. Predvsem predstavniki vlade bi se morali sprehoditi po ulici, da bi videli realno stanje ljudi. Ti so pogosto v delo na črno prisiljeni, da se lahko preživijo. "Kako naj sanjam o otvoritvi s.p.-ja, če imam mesečno 140 evrov prihodkov," je vprašala zbrane. Opozorila je na brezizhodnost položaja, saj se takšni delavci niti pritožiti ne morejo oz. si ne upajo, saj tudi njim grozi kazen. Povedala je, da so delavci, ki si iz tedna v teden vsak dan iščejo priložnostna dela na črno, da bi preživeli iz dneva v dan, v nenehnem strahu in pod večjim stresom, kot če bi bili dejansko zaposleni.
Neplačevanje prispevkov delavcem škodi vsem
Nataša Tršek, inšpektorica za delo, je povedala, da so sicer vladna služba, a so zaščitniki delavcev. "Že 10 let opozarjamo, da se zadeva ruši," je povedala. "Trg dela ne funkcionira. Zakon je dobro napisan, ne predstavljam si, kaj bi še lahko napisali vanj, težavo je treba reševati drugje," je dodala. Po njenih besedah bi samo z nadzorom težko reševali težavo, četudi bi bilo zaposlenih inšpektorjev veliko več. Inšpektorji so prisotni že zdaj, a delavci sami ne upajo vplivati, ne upajo se zoperstaviti delodajalcem. "Ne sprememba zakonodaje, preskok moramo narediti v svoji glavi. Vprašati se moramo, od kje naj država dobi sredstva za plačilo socialnih prispevkov, če jih mi ne plačujemo svojim zaposlenim. Če država nima denarja, to škodi vsem nam, zaradi tega imamo vsi slabšo socialno varnost," je opozorila.
Manjkali so delodajalci in predstavniki vlade
Udeleženci razprave so večkrat omenili, da je velika škoda, da med udeleženci niso tudi delodajalci, saj bi ti lahko podali mnogo odgovorov in pridali k sami razpravi. Sonja Šarac iz Migrantske pisarne pa je vprašala, ali bi bilo morda bolje prihodnje posvete organizirati čez vikend. Namreč po prvi uri triurne razprave je prisoten ostal le en predstavnik vlade, Peter Pogačar. Zato je Sonja Šarac vprašala, ali ostali vladni predstavniki o tej tematiki vedo vse ali pa jih ta preprosto ne zanima.
Čeprav predstavnikov vlade ni bilo veliko, je Funkl zaključil, da je cilj te delovne skupine, da se prekarni delavci začnejo povezovati. "Smo vztrajni in bomo vztrajali naprej. Ne bomo odnehali, dokler se nas ne naveličajo," je dodal.
KOMENTARJI (295)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.