Delovna doba bo daljša

Vlada je sprejela Program stabilnosti za obdobje od 2006 do 2009 in pooblastila ministrstvo za finance, da ga posreduje Evropski komisiji in Svetu Evropske unije.

Slovenija je v preteklosti za namene multilateralnega nadzora ekonomskih politik vsako leto pripravljala konvergenčni program. Po formalnem sprejetju odločitve za vstop Slovenije v evro območje 11. julija 2006 pa mora Slovenija v šestih mesecih predstaviti svoj prvi program stabilnosti.

Vlaganje v železniško infrastrukturo

Program stabilnosti opredeljuje ukrepe ekonomskih politik v obdobju do leta 2009 ob upoštevanju zadnjih napovedi makroekonomskih agregatov Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ki so bili hkrati podlaga za sprejem proračunov za leti 2007 in 2008. Javnofinančne projekcije, predstavljene v programu stabilnosti, načrtujejo postopno znižanje primanjkljaja do leta 2009 na en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) ter ohranjanje ravni zadolženosti v BDP na trenutni ravni okoli 28 odstotkov. Pri tem so v projekcijah v celoti upoštevani učinki sprejete davčne reforme ter predviden višji obseg investicij v železniško infrastrukturo.

Javnofinančna strategija zagotavlja, da se bo raven prihodkov v BDP znižala za 4,1 odstotka BDP s 45,8 odstotka BDP v letu 2005 na 41,7 odstotka BDP v letu 2009. Prav tako se bo znižala raven odhodkov s 47,2 odstotka BDP v letu 2005 na 42,6 odstotka BDP v letu 2009, kar predstavlja znižanje za 4,6 odstotka BDP.

Dokument opredeljuje tudi dolgoročna tveganja za vzdržnost javnih financ ob osnovnem scenariju, ki izhaja iz nedavno objavljenega poročila Evropske komisije, predstavljene pa so tudi projekcije ob upoštevanih višjih stopnjah aktivnosti, ki bi jih Slovenija lahko dosegla ob izvedbi zadanih reformnih ukrepov. V tem primeru bi bila vzdržnost pokojninskega sistema zagotovljena do leta 2030, med letom 2030 in 2050 pa bi se izdatki za pokojnine povečali za 3,5 odstotka BDP, so sporočili iz Kabineta vlade.

Bajuk: Mladi bodo delali dlje

Finančni minister Andrej Bajuk je povedal, da se bo delež javnofinančnih sredstev v BDP za pokojninsko in zdravstveno blagajno v prihodnjih petih letih nekoliko znižal, zatem pa se bo začel počasi zviševati. Do leta 2020 je vzdržnost sistema še zagotovljena, po letu 2050 pa ne več, je opozoril. Zato bo treba sprejeti nekatere ukrepe.

Kot je dejal Bajuk, bodo morali današnji mladi računati na to, da bodo delali dlje kot njihovi starši. "Dejstvo je, da je mladih ljudi premalo, zato se moramo takih stvari lotiti takoj," je dodal ter spomnil, da se v skladu s pokojninsko reformo iz leta 1999 vsako leto zvišuje delovna doba tako za ženske kot moške in zelo mogoče bo treba to spremeniti. Če ne bomo storili ničesar, bomo imeli zelo resne težave, je še komentiral Bajuk. Prej ko se bomo lotili, manj bodo boleče, je menil ter hkrati poudaril, da vlada zaenkrat še ne pripravlja nikakršnega zakona, ki bi predvideval podaljševanje delovne dobe.