Delovanje ni bilo v skladu s predpisi

Računsko sodišče je ob reviziji zaključnega računa proračuna RS za lansko leto ugotovilo, da je ministrstvo za zdravje oddalo dodatna dela s pogajanji brez predhodne objave v vrednosti, ki presega dovoljenih 50 odstotkov vrednosti del osnovnega naročila. Poleg tega je po ugotovitvah sodišča izvajalec del na določenih gradbiščih dela pričel vršiti brez pravne podlage, sklenjene pogodbe oziroma dodatkov k pogodbi. Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da so na očitke sodišča ukrepali že ob prejemu osnutka revizijskega poročila.

Računsko sodišče je ministrstvu za zdravje za lansko leto izdalo mnenje s pridržkom, saj so ugotovili, da pri izvrševanju finančnega načrta ni poslovalo v skladu s predpisi. In sicer je oddalo dodatna dela s pogajanji brez predhodne objave v vrednosti, ki je presegla dovoljenih 50 odstotkov vrednosti del osnovnega naročila.

Po ugotovitvah računskega sodišča je ministrstvo za zdravje v poslu z SCT za prvo fazo rekonstrukcije in nadomestne gradnje Onkološkega inštituta, katere vrednost je znašala dobrih 19 milijonov evrov (4.571.986.000 tolarjev), z izvajalcem sklenil dodatke k pogodbi in tako vrednost investicije povečalo še za skoraj 16,2 milijona evrov (3.876.334.000 tolarjev) dodatnih del, kar predstavlja 84 odstotkov vrednosti osnovne pogodbe.

Poleg tega je oddalo naročilo s postopkom za naročila male vrednosti, čeprav je vrednost naročila presegala z zakonom določen vrednosti prag. Zavode in druge posredne proračunske uporabnike je ministrstvo financiralo po dvanajstinah ne glede na to, kdaj so stroški nastali in v kakšni višini. Tako ni zagotavljalo financiranja na podlagi dejansko izkazanih stroškov, ugotavlja računsko sodišče.

Računsko sodišče v svojem poročilu med drugim ugotavlja tudi razmeroma visoko povečanje sredstev za nadurno delo, in sicer za skoraj 1,5 milijona tolarjev oz. 6260 evrov.

Med "napakami" ministrstva za zdravje še navajajo, da ni poravnalo obveznosti v predpisanem roku. Ob tem na računskem sodišču poudarjajo, da je ministrstvo z določitvijo daljših plačilnih rokov v pogodbi ravnalo v nasprotju z določbami v letu izplačila veljavnega zakona o izvrševanju proračuna. S tem je sicer ravnalo bolj gospodarno, saj je proračunu oziroma zakladnici pri vsakem izplačilu omogočilo prihranek v višini dvanajstine letne obrestne mere za dolžniške oz. upniške finančne vire. Z roki, določenimi v pogodbi, so pogodbene stranke soglašale in so ga zato pri plačilu tudi upoštevali, še ugotavljajo na računskem sodišču

Računsko sodišče še poudarja, da je ministrstvo - razen vpliva ugotovljenih nepravilnosti na pravilnost izvrševanja finančnega načrta - v vseh pomembnih pogledih poslovalo v skladu s predpisi in usmeritvami.