Delodajalske organizacije pozivajo k razveljavitvi sistema omrežnine

Kot so pred današnjo obravnavo sistema omrežnine na pristojnem odboru DZ sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pet reprezentativnih delodajalskih organizacij opozarja, da lahko imajo cenovni pritiski energentov na industrijo materialov dolgoročne negativne posledice na druga podjetja, ki uporabljajo primarne materiale v svoji proizvodnji.

Prvi računi, ki so jih prejela nekatera velika energetsko intenzivna podjetja, kažejo tudi do več kot trikratno povečanje stroška za omrežnino. "Ob dejstvu, da je slovensko gospodarstvo nekonkurenčno že zaradi visokih cen električne energije, povečanje omrežnine to stanje samo še poslabšuje," so zapisali.

Sistem omrežnine bo po navedbah GZS najbolj prizadel industrijo materialov, ki je energetsko intenzivna industrija. Gre za kovinsko, kemično, papirno industrijo in industrijo nekovinskih mineralnih izdelkov, ki prispevajo tri odstotke k bruto domačemu proizvodu (BDP) in predstavljajo okoli 640 podjetij in 27.000 zaposlenih.

Prav ta industrija materialov zagotavlja materialno varnost za slovensko gospodarstvo, saj zagotavlja proizvodnjo ključnih osnovnih materialov (jeklo, kovina, aluminij, steklo, papir, kemični izdelki, cement itd.) za ostale gospodarske panoge, predvsem predelovalno industrijo, ki predstavlja dobrih 22.000 gospodarskih subjektov ter ustvarja 22 odstotkov BDP in zaposluje 225.000 delavcev, so dodali. Pozvali so k uveljavitvi daljšega prehodnega obdobja in v vmesnem času k spremembi metodologije obračuna omrežnine na način, ki bi omogočal prilagoditev odjema in predvsem upošteval kriterij odražanja stroškov, s čimer bi lahko zagotovili bolj ustrezen sistem.

Predstavniki delodajalcev med drugim opozarjajo, da spremembe niso bile objavljene dovolj zgodaj, da bi imeli odjemalci pri odločanju o naložbah na voljo vse informacije, ter da uveljavitev novega tarifnega sistema brez zadostne predhodne priprave in brez postopnega spreminjanja tarif ni v skladu s priporočili Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) niti v skladu z veljavno zakonodajo, denimo zakonom o oskrbi z električno energijo ter aktom o metodologiji za določanje regulativnega okvira za elektro operaterje.

Poleg tega navajajo, da so veliki odjemalci električne energije večinoma priklopljeni neposredno na srednje- in visokonapetostno prenosno omrežje in ne obremenjujejo distribucijskega omrežja, za katerega se plačuje omrežnina. "To pomeni, da največje povišanje omrežnine sedaj plačujejo podjetja, ki sploh ne obremenjujejo distribucijskega omrežja," pravijo.

Menijo, da je za dimenzioniranje in posodabljanje omrežja relevantna predvsem konična moč, ki da jo podjetja z uporabo sistemov upravljanja z energijo že dobro obvladujejo, Agencija za energijo pa je ta podjetja nesorazmerno obremenila prav na postavki, ki je dejansko ne morejo prilagajati, tj. na energiji.

"Na to je opozoril tudi Elektroinštitut Milan Vidmar, ki je pripravljal podlago za nov sistem omrežnine. Agencijo je opozoril, da nova omrežnina prav za odjemalce na visoki in srednji napetosti, ki so priklopljeni na zbiralkah, prinaša nesorazmerne obremenitve in bi bilo treba razmisliti o drugačni porazdelitvi teh stroškov," pravijo delodajalska združenja.

GZS, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so še dodali, da se postavlja vprašanje izvedljivosti pravičnosti sistema v praksi, "saj merilne naprave (pametni števci) ne omogočajo spremljanja dejanske porabe v realnem času niti za poslovne niti za gospodinjske odjemalce".