Vlada: Izstop del strategije za preprečevanje sprejetja zakonov

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v izjavi za javnost dejal, da je dialog v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) med vsemi stranmi vedno vodil korektno. Kot je dejal, se je zataknilo na eni strani zaradi vsebinskih razhajanj. Tukaj so razhajanja res velika, še posebej glede zakona o dolgotrajni oskrbi, je poudaril minister in dodal, da je razhajanje v videnju, kaj naj bi dolgotrajna oskrba bila. "Stališče ministrstva in vlade je, da dolgotrajna oskrba mora biti solidarnostna in na voljo vsem, ki jo potrebujejo," je dejal minister. Prebivalstvo se stara, število tistih, ki bodo potrebovali oskrbo, pa je vedno večje, opozarja. "Za nas je nesprejemljivo, da bi delali razlike glede na to, kdo si to lahko privošči in kdo ne. Zato je zakon pisan tako, da vsebuje solidarnostni prispevek, ki ga bomo plačevali vsi, na drugi strani pa bomo lahko vsi deležni storitev, ko jih bomo potrebovali. GZS pa  ima drugačne zahteve, in sicer, da bi to moralo biti zgolj individualno zavarovanje, kar pomeni, da bi do storitev prišli le tisti, ki si to lahko privoščijo. To pa za nas ni spremenljivo in tu je to vsebinsko razhajanje," opozarja Mesec.

Kot pravi Mesec, pa so na drugi strani postopkovni zapleti. Socialni dialog ne "sme biti sredstvo za blokado predlogov, temveč mora biti proces, skozi katerega se skušamo zbližati, kolikor se da", je podčrtal Mesec in dodal, da so delodajalcem povedali, da so pripravljeni na nadaljnje pogovore o osnutku zakona o delovnih razmerjih. Pogajanja o tem zakonu še vedno tečejo, zato tega nikakor ne vidi kot legitimen razlog za izstop. "Ta izstop vidim kot taktično potezo, s katero želi delodajalska stran zaostriti razmere, da bi se določene stvari ustavile," je dejal Mesec in vse skupaj povezal z zakonom o dolgotrajni oskrbi ter z zakonom o delovnih razmerjih. Potezo je označil za nesprejemljivo in delodajalce jeseni znova povabil za skupno mizo, saj Slovenijo čakajo veliki izzivi. Kot je spomnil, so prejšnji teden začeli razpravo o prenovi pokojninskega sistema, ki mora biti v korist vseh.

Vlada: Izstop je del strategije za preprečevanje sprejetja zakonov

Vlada pa je v pisnem odzivu zapisala, da "spoštuje socialni dialog in se zaveda pomembnosti delovanja Ekonomsko-socialnega sveta pri sprejemanju ukrepov, povezanih z ekonomsko in socialno politiko v Sloveniji, kar je dokazala z oživitvijo socialnega dialoga po prekinitvi v času prejšnje vlade". Prav tako dodajajo, da si prizadevajo za sprejem dolgoročno vzdržnih ukrepov, ki bodo prispevali k večji blaginji prebvivalcev, pri čemer poskuša iskati ravnovesje med stališči sindikalne in delodajalske strani. "Socialni dialog poteka, dodatne napore za izboljšanje dialoga je v začetku julija na seji ESS napovedal tudi predsednik vlade, zato nas razlogi za izstop delodajalcev ne prepričajo in jih razumemo kot del strategije za preprečevanje sprejetja zakonov, ki povečujejo socialno varnost naših državljank in državljanov," so še sporočili z vlade.

Trobiš: Ne želimo imeti le vloge statista

Reprezentativne delodajalske organizacije so sporočile, da zaradi neenakovredne vloge izstopajo iz ESS. Kot je na skupni novinarski konferenci delodajalcev dejal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš, pri zakonih, kot sta zakon o delovnih razmerjih in dolgotrajni oskrbi, ne želijo imeti le vloge statista. "Nekatera ministrstva ne razumejo socialnega dialoga in ga pretvarjajo v socialni monolog in v takem težkem okolju ne moremo niti ne želimo sodelovati, ker imamo samo vlogo statista," je poudaril Trobiš. Predstavniki gospodarstva po njegovih besedah pričakujejo enakovreden položaj delodajalcev v ekonomsko-socialnem dialogu.

Med drugim jih moti, da je šel v javno obravnavo neusklajen osnutek zakona o delovnih razmerjih, skrbi pa jih tudi, ker bo DZ danes po vetu državnega sveta po pričakovanjih vnovič potrdil neusklajen zakon o dolgotrajni oskrbi. Brez posvetovanja je bila sprejeta novela zakona o dohodnini, obravnavali niso pravilnika o poklicnih boleznih, še vedno ni napovedanih ukrepov za izboljšanje položaja gospodarstva glede čezmejnega izvajanja storitev, je navedel.

Rešitve se po njegovih besedah sprejema parcialno, gospodarstvu pa se nalaga nove finančne in administrativne obremenitve. "Ob takšnih pogojih naše gospodarstvo ni in ne more biti konkurenčno. Gospodarstva vlada ne bi smela razumeti in obravnavati kot breme, ampak se zavedati, da je vir prihodkov v proračunsko blagajno," je opozoril Trobiš.

Delodajalske organizacije so se zato po njegovih besedah odločile izstopiti iz ESS, in sicer vse dotlej, "dokler v naši državi ne vzpostavimo enakopravnega tripartitnega socialnega dialoga, ki temelji na spoštovanju pravil ESS".

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je dejal, da jih poleg kršenja pravil socialnega dialoga motijo finančne posledice določenih zakonov, posebej reformnih, saj je gospodarstvo že sedaj visoko obremenjeno s prispevki. Industrijska proizvodnja v Sloveniji pada in treba bi bilo ukrepati, saj bo manjše povpraševanje iz Nemčije pomenilo še nadaljnje krčenje, je opozoril.

Želijo imeti celovito sliko finančnih posledic reformnih predlogov. "Dokler te celotne slike ne bomo imeli, ne bomo za noben reformni zakon pristajali na to, da se gospodarstvo dodatno obremenjuje s prispevki. Nič nimamo proti, da se določen prispevek poveča, a mora temu analogno slediti znižanje prispevkov za kakšno drugo dejavnost," je dejal Šimonka.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je izrazil upanje, da so sposobni ponovno vzpostaviti socialni dialog in popraviti napačne korake. "Spremembe, ki so potrebne, je treba sprejemati celostno in tako, da to na koncu za gospodarstvo ne predstavljajo dodatnih obremenitev," je dejal.

"Obrtniki in podjetniki nismo odpirali svojih lokalov, obratov, podjetij zato, da jih bomo jutri - tj. v času trajanja mandata neke vlade, naj bo to leva ali desna - zapirali," je poudaril Cvar.

Lotrič:  Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je sicer nujno potreben, je slab

Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) Marko Lotrič je dejal, da je izstop iz ESS poziv k dialogu. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je sicer nujno potreben, je po njegovih besedah slab, na kar da kaže tudi ogromno vloženih dopolnil. Predvideva velike dodatne finančne obremenitve, predvsem za podjetnike, dodatno obremenitev je pričakovati tudi glede na predlog pokojninske zakonodaje. In gospodarstvo glede na ostalo Evropo ne bo konkurenčno, je opozoril.

Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah je izpostavila slabšanje stanja gospodarstva in dejala, da v trgovini prihodki pomembno zaostajajo za odhodki, tako da trgovina "takšnega gospodarskega stanja prav dolgo ne bo več vzdržala". Glede prehranske draginje je menila, da bi se bilo bolje kot spremljati cene osredotočiti na zvišanje samooskrbe. Ne razume, zakaj se država s prodajalci naftnih derivatov ni mogla dogovoriti glede pokrivanja škode v času regulacije cen, ko so trgovci derivate prodajali po nižji ceni, kot so jih kupovali. Zaradi učinka dodatnih obremenitev in inflacije pričakuje velike pritiske na zvišanje plač, težave so tudi pri zaposlovanju tujcev.

Poudarila je, da po tistem, ko so bila kršena pravila ESS in so imeli v dialogu le vlogo statista, kot vodje delodajalskih organizacij ne želijo prevzemati odgovornosti, tako da je ta sedaj veliko večja na strani vlade in tudi sindikatov. "Tako eni kot drugi naj razmislijo, ali smo delodajalci vreden partner, da nas povabijo za skupno mizo in da vsi skupaj najdemo moč za kompromisne rešitve," je dejala.

Minister za gospodarstvo izstop obžaluje

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport obžalujejo izstop gospodarskih predstavniških zbornic iz ESS. "Z našimi najpomembnejšimi partnerji si želimo sedeti za isto mizo in skupaj iskati rešitve," so zapisali in pozvali delodajalsko stran, naj o tej potezi še enkrat premisli in se vrne za pogajalsko mizo.

Izstop iz socialnega dialoga po njihovih navedbah ne pomeni zgolj oslabitve vpliva tistih, ki izstopajo, temveč oslabitev vseh, ki so v tem tripartitnem partnerstvu združeni. "Naslavljanje izzivov, s katerimi se soočamo kot družba, zahteva solidarnost, odgovornost in prilagodljivost vseh deležnikov," je dejal minister Matjaž Han.

Navedel je, da spoštuje interese in stališča gospodarstva, a poudaril, da tako sindikati kot delodajalci pogosto ne pridejo do istih stališč, ne glede na to pa vlada na koncu mora sprejeti odločitev. "Trdno verjamem, da lahko samo s sodelovanjem in dialogom dosežemo družbeni ter gospodarski napredek Slovenije," je povedal.

Odziv sindikalne strani na izstop 

Predsedujoči ESS in predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek obžaluje izstop delodajalcev iz ESS in poudarja, da so nekatere njihove kritike preuranjene. Da je poteza taktične narave in v funkciji pritiska na poskus zaustavitve zakona o delovnih razmerjih, pa meni predsednik KSJS Slovenije Branimir Štrukelj.

Kot je dejal Počivavšek, sam razume, da je razlog za izstop delodajalskih organizacij zakon o dolgotrajni oskrbi, čigar problematiko so po njegovih besedah obravnavali na izredni seji ESS. "Dejstvo je, da smo bili in smo še vedno vsi socialni partnerji kritični do načina, kako je bil usklajen in izpeljan zakonodajni postopek v DZ. Je pa predsednik vlade pojasnil, kaj so razlogi za to," je izpostavil.

Ob tem je dodal, da predvideva, da je delodajalsko stran zmotilo predvsem to, da na seji pogajalske skupine, kjer je bilo govora o amandmajih, ni beseda tekla tudi o drugačnih rešitvah glede financiranja.

Kar zadeva zakon o delovnih razmerjih, pa je po njegovem mnenju kritika delodajalcev preuranjena, saj zakon na vladi niti še ni bil obravnavan niti vložen v zakonodajni postopek. Se pa strinja z delodajalci glede tega, da bi morali imeti partnerji pred očmi celovito sliko o tem, kaj bodo reforme na koncu prinesle, tako z vidika pravic kot tudi financiranja.

Na vprašanje, kaj poteza delodajalcev pomeni za prihodnost socialnega dialoga, pa je dejal, da je za ocene še prezgodaj. "Ko se bomo konec avgusta sestali in videli, kaj natančno pričakujejo delodajalci, bomo lahko videli, kako lahko socialni dialog v okviru ESS deluje," je izpostavil in se ob tem zavzel za nujnost nadaljnjega delovanja ESS in obravnave zakonov, ki so še na poti.

Štrukelj izstop označil kot izvrševanje pritiska

Da je izstop iz ESS nepričakovan in po prvem vtisu deluje pretirano, pa potezo delodajalcev vidi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj.

Glede zakona o delovnih razmerjih je poudaril, da je ravno pri njem socialni dialog tekel, kar so nekajkrat javno potrdili tudi delodajalci. "Res pa je, da po vsebini niso bili z njim zadovoljni. Po moji presoji prav to ne bi smel biti razlog za prekinitev sodelovanja v ESS," je ocenil.

Štrukelj tako izstop delodajalcev razume kot "dodaten pritisk na zaustavitev izpeljave sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki so po dolgem času pomembne za zaposlene".

Po njegovih besedah so v okviru ESS sprejemali tudi odločitve, ki so pomembne za delodajalce, čemur pa se ti zdaj odrekajo. Predsednik KSJS še meni, da mora sindikalna stran vlado pozvati, da se "poskuša dialog na tej ravni ohranjati, ker očitno delodajalci z izstopom iz ESS na nek način ne želijo voditi dialoga niti z vlado niti s sindikati".

Če po vsebini niso dosegli tistega, kar so želeli, in zdaj poskušajo z izstopom izvrševati pritisk, da bi preprečil spremembe, ki jim niso všeč, je to po Štrukljevem mnenju nekaj povsem drugega, kot je bilo v času zadnje Janševe vlade, ki je "dobesedno zaobšla ESS in zakone sprejemala mimo njega".

Kot je poudaril, je tudi aktualna vlada pri nekaterih zakonih izrazito skrajšala datume in kršila celo pravila ESS. "To pomeni, da je bil socialni dialog pomanjkljiv, je pa obstajal in to je pomembna razlika," je še dodal.

Štrukelj bi si želel, da delodajalci premislijo, ali je ta način pritiska ustrezen in ali se jim ne bo "vrnil kot bumerang", ko bodo potrebovali usklajevanje v ESS. "Časi so izrazito nepredvidljivi in tudi sam bi si v imenu KSJS želel, da bi se delodajalci vrnili v ESS," je še dodal.

Odziv SD in NSi na izstop

Politične stranke so se na današnjo napoved delodajalskih organizacij o izstopu iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) odzvale različno. V SD menijo, da prekinitev socialnega dialoga predstavlja korak nazaj pri zagotavljanju razvojnega potenciala države, v NSi pa odločitev delodajalcev razumejo kot logično posledico sprejemanja zakonodaje mimo njih. Kot je v izjavi za medije dejal poslanec Aleksander Reberšek, se zakonodaja sprejema mimo delodajalcev, obremenitve pa v veliki meri nosi tudi gospodarstvo.