Delodajalci za oblikovanje kapice na cene energentov za gospodarstvo

Posvet, 22. po vrsti, je v Ljubljani pripravilo Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS). Marko Lotrič, ki je bil na današnji skupščini izglasovan za novega predsednika ZDOPS, je v izjavi za medije ob robu posveta opozoril na energetsko krizo, s katero se soočajo podjetja in obrtniki. Tu po njegovem mnenju ni samo vprašanje ohranjanja delovnih mest, ampak obstoja gospodarstva kot celote. "Mali brez velikih ne moremo delati in tudi veliki brez malih in srednjih podjetij ne morejo preživeti," je pojasnil.

Škarje in platno sta zdaj v rokah Evropske komisije, je prepričan, a to ne pomeni, da bodo podjetniki mirovali. Obrniti se morajo na vsa možna evropska združenja in vplivati na spremembo cen.

V tej zgodbi po Lotričevem mnenju ne smemo dopustiti zmagovalcev v smislu dobičkonosnosti. "Absolutno je treba plačati ceno, ki je potrebna za proizvodnjo, in mislim, da gospodarstvo pristaja na ceno 150 evrov za megavatno uro, kar je tista kapica, ki nam bo omogočila preživeti," je dejal. To po njegovi oceni predstavlja okoli 250-odstotno povečanje cen električne energije. "Na nas vseh, politiki in gospodarstvu, je, da dosežemo kapico, na kakšen način, pa nam morajo povedati strokovnjaki, distributerji, proizvajalci in regulatorji EU," je še povedal.

K oblikovanju kapice na cene energentov za gospodarstvo je pozval tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar, saj v tem trenutku predstavlja najboljšo rešitev za gospodarstvo. "Vsi pa seveda pričakujemo neko splošno rešitev na ravni Evropske komisije, kjer bo nujno treba spremeniti metodologijo izračunavanja cen električne energije," je ob robu posveta pojasnil medijem.

Imenovanje ekipe, ki jo je v ponedeljek napovedal premier Robert Golob in bo v naslednjem mesecu sprejela odločitev, kako prihodnje leto pomagati gospodarstvu pri energetski krizi, je Cvar označil za dober predlog. Verjame, "da bo v tem kriznem štabu večji posluh za potrebe gospodarstva".

Na posvetu je sodeloval tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han. Ob robu posveta je zagotovil, da bo naredil vse, kar je mogoče, da bodo obrtniki ostali konkurenčni in obdržali zaposlene. Tako kot predstavnika delodajalcev meni, da je zdaj na potezi EU. "Mi se zavedamo, da bo morala ta trenutek svoje narediti tudi EU, predvsem pri regulaciji cen plina in električne energije, ker države članice same ne bodo zdržale," je opozoril Han.

Ne glede na to, kaj bo Evropska komisija sprejela, so po Hanovih besedah na vladi odločeni, da bodo prihodnje leto šli v pomoč gospodarstvu, tudi na način reguliranja cen električne energije in plina. Glede ekipe, ki bo iskala rešitev za pomoč gospodarstvu v energetski krizi, je minister zbranim na posvetu pojasnil, da bo ta sestavljena iz treh ali štirih ministrov in petih predstavnikov gospodarskih združenj. Računa, da bo ekipa oblikovana do petka.

Poleg energetske problematike bodo po Hanovih zagotovilih šli tudi v drug sklop zakonodaje. "Eno bo čakanje na delo, kot je bilo v času epidemije covida-19," je dejal. To zakonodajo morajo imeti pripravljeno, da se je bodo lahko delodajalci poslužili, če se zadeve ustavijo.

Posveta se je udeležil tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ki je delodajalcem sporočil, da bodo kljub občasnemu nestrinjanju v njem vedno imeli sogovornika. "Predvsem se je treba zavedati, da bo zima pred nami zelo težka," je v izjavi za medije opozoril Mesec in spomnil na rusko zaustavitev plinovoda Severni tok 1, kar bo energetsko krizo še zaostrilo. A ob tem miri: "To pomeni, da bo zima težka za vlado, nikakor pa ne bo težka za državljane." Vlada bo po besedah Mesca poskrbela, da bodo ljudje, obrtniki in gospodarstvo zimo preživeli čim bolj normalno.

Glede morebitnih ukrepov, kot je čakanje na delo ali skrajšani delovni čas, je, kar se vlade tiče, vse na mizi. "Pogovarjamo se lahko o vsem, zaenkrat pa skrbimo predvsem za to, da draginja ljudi ne bi potiskala v revščino," je pojasnil.