Delodajalci kljubujejo evidentiranju, sindikat: To je dobro za delavce

Po 10 mesecih od uvedbe ostrejšega zakona pri evidentiranju delovnega časa, nad katerim so se sprva zgražali tudi nekateri člani vlade, minister za delo Luka Mesec sporoča: "Iščemo kompromis v smeri, da zakon obdrži svoje pozitivne lastnosti, hkrati pa prinese določeno administrativno razbremenitev podjetjem."

Preštevanje minut za vsakega zaposlenega posebej terja veliko časa in ustvarja priložnost za napake, ki pa lahko delodajalce udarijo po žepih, razlaga šef Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar. Tudi zato po njegovh besedah številni delovni čas še naprej beležijo po starem. "Na nek način so se temu zakonu uprli. Zakaj torej vztrajati, če ugotavljamo, da s strani zaposlenih ne prihaja do pritožb čez takšen način vodenja?" se sprašuje ter ob tem dodaja, da ugotavljajo, da tovrstno evidentiranje v mnogih panogah ni izvedljivo.

Prva inšpektorica za delo Katja Čoj Kragolnik poroča, da so do novembra odkrili 782 kršitev, v celem letu lani pa precej manj - 515. "Ugotovljene so bile različne kršitve. V najbolj tistih perečih ukrepih smo seveda ukrepali z izrekom globe," pravi. In glede slednjega Mesec jasno: "Če se ljudem ne plačujejo ure, ki so jih opravili pri svojem delu, je jasno, da inšpektor izreče kazen."

V ospredju bi morali biti tisti delodajalci, ki delavske pravice kršijo, pa medtem dodaja Cvar. Prepričan je, da je precej večje število kršitev posledica preveč birokratskega zakona. "Delodajalci bomo vztrajali na tem, da naj takšne evidence in sankcije veljajo za kršitelje. Vse ostale delodajalce, ki imajo dogovor s svojimi zaposlenimi že leta in leta, pa naj pustijo pri miru. Že same inšpekcijske službe takšnega zakona ne morejo nadzorovati," ocenjuje.

Prva inšpektorica sicer dodaja, da imajo delavci po novem boljši vpogled v svoj delovni čas, posledično pa več nadzora pri izplačilu dodatkov. Enako ugotavlja tudi sindikat, ki se strinja zgolj z brisanjem odmora med delovnim časom. Vse ostalo pa mora po njihovo ostati zaradi varovanja pravic iz Zakona o delovnih razmerjih.

"Sam bi želel, da ključne spremembe v tem zakonu, ki omogočajo bolj učinkovito nadzorovanje delovnega časa, ostanejo," še pravi Mesec. Ker pa popisovanje za določene panoge prinaša dodatne administrativne obremenitve, kar minister priznava, bo prihodnji petek na zasedanju Ekonomsko socialnega sveta delodajalcem ponudil roko.