Delodajalci bodo lobirali

Delodajalci so na nadaljevanju pogajanj z delojemalci in vlado o predlogu novele zakona o delovnih razmerjih napovedali lobiranje, ko resorna ministrica Marjeta Cotman ni sprejela njihovega predloga, da bi odprli tudi določila, na katera se nanašajo njihovi predlogi sprememb. "Spremembe zakona bomo skušali doseči z vsemi zakonitimi sredstvi," je dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije Igor Antauer.

"S tem se borimo tudi za delavce. Ko bo šlo gospodarstvo navzdol, bodo delavci zaradi nekonkurenčnosti gospodarstva trpeli," je poudaril Antauer in opozoril, da so trenutno pogajanja o noveli neresna in neodgovorna ter kot taka ne bodo pripeljala do želenih rezultatov. Meni, da trenutno ni pravega dialoga in da se tako ustvarja ozračje nezaupanja, ki ga je ministrica ustvarila že takrat, ko je sindikatom nekaj obljubila še prej, preden je slišala drugo stran.

Milič: Delodajalci ne moremo na cesto

Začasni predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar MIlič pa je poudaril, da delodajalci za dosego svojih ciljev ne morejo na cesto. Zato bodo svoje predloge skušali uresničiti drugje. "Ker nismo uspeli s predlogom, da smo v pogajanjih vsi socialni partnerji enakopravni in se lahko pogajamo o vsem, smo se odločili, da bomo predloge, ki jih nasprotna stran niti na mizo ni želela dati, uveljavljali na drugačen način," je dejal. "Ne moremo na cesto, imamo pa druge oblike dialoga," je dodal.

Socialni partnerji na pogajanjih samega zakona niso obravnavali, razprava se je vrtela zgolj okoli pisma o nameri glede pogajanja o noveli, ki ga je delodajalcem in delojemalcem pred dnevi poslalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Vsak razume svoje

Pogajanja so pokazala, da vsaka stran pismo razume drugače. Kot je pojasnil Antauer, je ostalo nedorečeno, ali so odprta vsa poglavja zakona, kar kot trdi sam, ministrica ni želele pojasniti. "Tako nizke ravni socialnega dialoga v dveh letih, odkar sem na združenju, še nisem videl," je bil kritičen. Delodajalci so, kot je dejal, že nekajkrat ponovili, da se bodo pogajali. Tako bodo prisotni tudi na za petek napovedanem nadaljevanju pogajanj.

Sporna točka pisma o nameri o vsebini pogajanj določa, da se bodo socialni partnerji pogajali o tistih določilih zakona, ki so bila že doslej odprta, ne izključuje pa možnosti, da bi se pogajali tudi o drugih sprejemljivih stvareh, če bi dosegli konsenz, je pojasnil predsednik Pergama Dušan Rebolj.

O predlogih delodajalcev, kot so odprava plačanega odmora za malico, znižanje odpravnin, skrajšanje odpovednih rokov itd., bi se tako pogajali le, če bi o odprtju teh določil zakona dosegli konsenz.

Delodajalci so zato zahtevali tako spremembo točke, da bi se lahko pogajali tudi o njihovih predlogih. A ministrica jih je zavrnila, je dejal Rebolj. Rebolj to razume kot negiranje socialnega partnerstva in socialnega dialoga že v naprej. Takšno dejanje ocenjuje za nedopustno.

Dve poglavji socialnega sporazuma

Socialni partnerji so na usklajevanjih socialnega sporazuma razpravljali in skoraj v celoti zaprli poglavji o usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti ter stanovanjski politiki.
Prihodnjič, čez dva tedna, bodo tako odprli že 14. poglavje o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je po današnjih usklajevanjih povedal vodja ožje vladne pogajalske skupine Dušan Krajnik.

Najpomembnejša opredelitev v poglavju o usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti je, da je treba vzpostavi take pogoje, ki bodo v normalnem delovnem procesu omogočali zagotavljanje standardov, ki jih zahteva sodobni trg, hkrati pa bodo omogočali ohranjanje kakovosti družinskega življenja, je pojasnil Krajnik. Veliko so tako govorili o certifikatu za družinam prijazna podjetja.

V poglavju o stanovanjski politiki pa so dorekli vprašanja povezana s posojili. Zavzeli so se, da bi na trgu kapitala, kjer posojilodajalci financirajo različne oblike nakupa stanovanj, statusni položaj prosilca ne bil pogoj ta pridobivanje posojil.

Zdaj je v večini bank pogoj za pridobitev stanovanjskega posojila zaposlitev za nedoločen čas. A ukinjanje tega pogoja je v rokah bank, največ pa bo verjetno naredila sama konkurenca tujih bank, je dejal Krajnik.