V času zapiranja šol, zmanjševanja socialnih stikov in ostalih ključnih ukrepov za zajezitev novega virusa, ne smemo dopustiti, da motor države zaspi, opozarjajo številni. Da bi omilili črn scenarij, se moramo usmeriti v digitalizacijo, inovativnost in iznajdljivost, s tem pa lahko omogočimo gospodarstvu, da delo poteka normalno naprej, pravi, Robi Pritržnik, ki se je odločil za projekt, s katerim želi pomagati podjetjem pri vpeljavi delovnih procesov za delo od doma.
Na svojem blogu je objavil nekaj nasvetov, kako pričeti z delom od doma oziroma kako v tem času prilagoditi delovni proces. Na spletni strani je na voljo tudi kontakt in spletni klepet za direktno brezplačno podporo in svetovanje tistim, ki imajo pri vzpostavitvi sistema dela od doma težave.
Realistično je namreč domnevati, da bo 'domača pisarna' za veliko ljudi nekaj časa nova realnost, potem ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo, situacija pa se iz dneva v dan poslabšuje tudi v Sloveniji. Za nekatere bo morda povsem prvič, da bodo delo opravljali od doma, pri tem pa je ključno vprašanje produktivnosti.
Ustrezna komunikacija
Koronavirus ali ne, ključnega pomena za učinkovito delo od doma je jasna komunikacija s sodelavci in delodajalcem. Dobro je namreč vedeti, kaj se od vas pričakuje.
Večina ljudi preživi delovne dneve v neposredni bližini svojega šefa, kar pomeni, da je komunikacija enostavna in dokaj preprosta. Pri delu od doma lahko pride do šumov v komunikaciji. Morda vaš delodajalec ni vešč vodenja ljudi preko spleta, saj so zato potrebne določene aplikacije za komuniciranje kot sta na primer Slack in Zoom, pravi profesorica menedžmenta na univerzi v Bostonu Barbara Larson.
Tudi tisti, ki so navajeni dela od doma, se lahko v nekem trenutku počutijo izolirane, delo pa nestrukturirano. Raziskava 2500 posameznikov, ki so delo opravljali od doma pri neki spletni agenciji, je pokazala, da je osamljenost drugi najpogostejši izziv, ki ga je izkusilo 19 odstotkov vprašanih. Zaradi osamljenosti so lahko namreč delavci manj motivirani in manj produktivni.
Delo jemljite resno
Če se po stanovanju lahko sprehajate v pižami, še ne pomeni, da bi to tudi v resnici morali storiti, pravi Larsonova. Obnašajte se, kot da ste zares v službi in si uredite prostor izključno za delo, še dodaja. Slabo opremljen prostor za delo lahko vodi v manjšo produktivnost.
Larsonova odsvetuje ležanje v postelji z računalnikom v rokah. Sedite za pisarniško mizo in se umaknite vsemu, kar bi vas lahko motilo. Tistim, ki z vami živijo, morate dati signal, da ste v "službi". "V svojem domu ustvarite meje, da bodo vaši družinski član razumeli, da ste zaposleni," svetuje psihologinja Kristen Shockley.
Izogibajte se občutku izoliranosti
"Koronavirus vsakogar potisne v tovrstno skrajno delo od doma," pravi Nicholas Bloom, profesor ekonomije na univerzi Stanford v Kaliforniji. Pravi, da obstajata dve vrsti dela od doma: kratkotrajno ali občasno delo od doma ter stalno ali polno delo od doma. "To je nekako kot primerjava lahke vadbe z maratonskim treningom," pravi.
Slednje je še vedno precej redko - Bloom pravi, da le pet odstotkov ameriške delovne sile na primer poroča, da so zaposleni na daljavo s polnim delovnim časom. S koronavirusom ni jasno, kako dolgo bodo ljudje doma, kar predstavlja dodatne težave. Starši bodo na primer delali težje, če bodo otroci doma, ker so šole zaprte, kar pomeni, da je tesna komunikacija z delodajalcem ključnega pomena.
Dolgotrajna izolacija lahko potencialno vpliva tudi na moralo in produktivnost. Zato Larsonova predlaga ekipam, da poskušajo ohranjati videz normalnosti in druženja na nekonvencionalen način, denimo s klicem preko Skypa.
"To je dober način za povezovanje - je nekako čudno, toda vsi se čudno počutimo, zato je zabavno," pravi Larsonova in opisuje mentaliteto "vsi skupaj smo v tem". Ideja je prenos pisarniških družbenih dejavnosti v spletno okolje. Praznujte rojstne dneve, javno pohvalite dosežene cilje in zaključene projekte, pravijo strokovnjaki.
Bodite pozitivni
Smo v stresnih časih. Negativni naslovi, skrb za starejše, vse lahko vodi v občutek tesnobe. Čim več truda boste vložili v komunikacijo s sodelavci, večja je možnost, da se izognete občutkom izolacije, ki lahko vodijo v depresijo, še poudarjajo strokovnjaki.
"Na splošno bi bilo kratko obdobje, recimo dva do štiri tedne s polnim delovnim časom od doma, ekonomsko in osebno boleče, a nekaj, kar bi zdržali," pravi Bloom. "Daljše obdobje, recimo, dva ali tri mesečne zaposlitve od doma s polnim delovnim časom, bi lahko povzročilo resne ekonomske in zdravstvene stroške.”
Strinja se, da rešitve za to vključujejo čim več osebnih interakcij na spletu prek video klicev, zlasti s tistimi zaposlenimi, ki živijo sami in bi se lahko počutili bolj izolirane, ter rednih sestankov brez dnevnega reda. Na koncu pa je treba ostati pozitiven in upati, da se bo stanje hitro normaliziralo.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.