Sodniško kladivo obmolknilo

Slovensko sodniško društvo je na sedežih sodišč pripravilo opozorilne protestne shode zaradi nezadovoljstva s plačno reformo, ki po njihovem mnenju pomeni poseg v sodnikov materialni položaj in s tem v sodnikovo neodvisnost. Na sedežu ljubljanskega okrožnega sodišča je več kot 100 sodnikov med drugim podprlo možnost sodniške stavke. Sodniki ne izključujejo niti stavke, ki bi delo popolnoma zaustavila tudi do enega tedna. Gre sicer za predlog, ki še ni potrjen, prav tako še ni znan datum morebitne stavke, je povedala vodja gospodarskega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču Darja Novak Krajšek. Bi pa stavka bila pred volitvami oziroma pred poletjem. Kot skrajni rok se omenja junij.

S protestnimi zbori sodniki na njim dopusten način uveljavljajo zahtevo za zagotovitev neodvisnosti sodstva kot enega od temeljev vsake demokratične in pravne države, so zapisali v protestni izjavi, ki so jo prebrali na sedežih slovenskih sodišč. V sodniškem društvu zahtevajo izenačitev s plačnimi razredi poslancev in ministrov. Poleg tega se mora sodnikova plača tekoče usklajevati. Zahtevajo še, da se sodnikom zagotovi odmera za nezdružljivost sodniške funkcije, da se odpravi retroaktivnosti uporabe znižanja dodatka na delovno dobo z 0,5 na 0,3 odstotka in da mora neodvisnost vsakega sodnika zagotoviti osnovna plača. V kolikor v 30 dneh zahteve ne bodo izpolnjene, bo Slovensko sodniško društvo nadaljevalo s protesti in drugimi dopustnimi oblikami prizadevanj za zagotovitev enega od temeljev demokratične in pravne države, neodvisnosti sodnikov, je zbranim sodnikom v Ljubljani skupno izjavo prebral vrhovni sodnik Ivan Robnik.

Po besedah predsednice sodniškega društva Janje Roblek so sodniki prekinili delo, ker se vlada ni odzvala na njihove sklepe, sprejete 5. marca na izrednem občnem zboru društva. Takrat so vladi dali 30 dni časa, da spremeni plačni sistem v pravosodju.

Šturm: Protesti niso sporni

Pravosodni minister Lovro Šturm je medtem ponovil, da sodniške stavke ne odobrava. Ob tem je poudaril, da protestni shodi niso stavka, ampak manifestacija sodnikov. Ljudje pa naj ne bi bili prikrajšani za svoje pravice na sodiščih.

Tudi predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen sodniške stavke ne podpira, vendar pa poudarja, da je pravno legitimna. Protestni shodi pa se zdijo zelo sporni ministru za javno upravo Gregorju Virantu. "Protest je neupravičen," je prepričan. Po njegovih besedah so sodniki kršili 37. člen zakona o sodniški službi. Virant je še zatrdil, da ne bo popuščal in da ne vidi možnosti, da bi v tem mandatu spremenili zakon o sistemu plač v javnem sektorju v delu o sodniških plačah.