Delo na črno: Bomo lahko pomagali sosedom?

V nedeljo, 5. junija, bomo volivci na referendumu odločali tudi o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Pobudo za referendum je vložila skupina poslancev SDS in SNS, poslanci pa so potrdili, da bo referendum o tem zakonu potekal skupaj z referendumom o arhivih in zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju.

Po mnenju ministrstva za delo predstavlja delo na črno nelojalno konkurenco na trgu, osebe, ki delajo na črno, pa so med drugim brez pravic iz delovnega razmerja in tudi niso upravičene do nadomestila za primer brezposelnosti. Zato so pripravili zakon, ki uvaja strožje sankcije za ugotovljene kršitve in tudi nekatere novosti. Zakon zaostruje sankcije tudi tako, da mora delodajalec, pri katerem odkrijejo zaposlenega na črno, tega delavca redno zaposliti za nedoločen čas in mu plačati prispevke za tri mesece nazaj.

Na ministrstvu za delo so pojasnili, da novela sosedske pomoči posameznike ne omejuje nič bolj kot doslej in ohranja tradicionalne oblike pomoči med sosedi (pomoč pri posameznih opravilih, trgatve), prav tako da v nobenem pogledu ne omejuje prostovoljskega ali humanitarnega dela. Zakon sicer omejuje sosedsko pomoč tako, da nekdo, ki ima registrirano dejavnost, tega dela ne more opraviti pri sosedu. Na primer: Če ima nekdo registrirano dejavnost frizerstvo, potem tudi soseda ne sme ostriči brezplačno.

Novelo podpira koalicija in socialni partnerji

Novelo podpirajo v SD, Zares in LDS, kjer izpostavljajo, da se novela osredotoča na doslej premalo učinkovit nadzor. V LDS se sicer zavedajo, da je zakon le podlaga za delo inšpekcijskih služb, in pričakujejo, da se bo korenito spremenil tudi način dela teh služb. V SD dodajajo, da novela bolje ščiti ljudi, ki so prisiljeni delati na črno.

V Zares menijo, da predlagatelji referenduma "s populističnimi prijemi o definiciji sosedske pomoči javnost zavajajo". Sosed lahko pomaga sosedu, za svoje delo pa mu mora v primeru, da je samostojni podjetnik in se njegova dejavnost nanaša na to delo, izstaviti račun, čeprav bo končna cena nič evrov, pravijo.

Nepovezani poslanci Franc Žnidaršič, Vili Rezman in Andrej Magajna novelo podpirajo.

Tudi socialni partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so novelo podprli. Gospodarska zbornica Slovenije podpira strožji nadzor in sankcije, poudarja pa, da bi bilo treba delo in zaposlovanje na črno omejevati tudi z davčnimi rešitvami in bolj prožnim trgom dela.

Obrtno-podjetniška zbornica, ki se je zavzemala, da bi sosedsko pomoč v celoti črtali iz izjem od dela na črno, meni, da bi bilo treba za ureditev področja poleg novele sprejeti ukrepe za bolj prožen trg dela in zmanjšanje plačilne discipline ter davčne spodbude.

Sindikati želijo kompromisno rešitev glede sosedske pomoči

Sindikati so po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča na ESS novelo podprli, zlasti v delu, ki zaostruje sankcije tako, da mora delodajalec, pri katerem odkrijejo zaposlenega na črno, tega delavca redno zaposliti in mu plačati prispevke za tri mesece.

Pripomba sindikatov na predlog novele je bila, naj se poskuša najti kompromisna rešitev glede sosedske pomoči.

SDS: Novela je neživljenjska

V SDS menijo, da zakon ne bo zmanjšal dela na črno, sporno pa se jim zdi tudi to, da je zaostril medsosedsko pomoč. V SDS, ki so skupaj s SNS predlagatelji referenduma, noveli nasprotujejo, saj da je neživljenjska in v ničemer ne bo zmanjšala dela na črno. Pravijo, da je še zaostrila pogoje za sosedsko pomoč, namesto da bi se ta v celoti štela kot izjema od dela na črno. Z opredelitvijo, kaj je medsosedska pomoč in kaj ne, po mnenju poslanca SDS Mira Petka zakon odpira novo poglavje sporov med sosedi, poslabšanje medsosedskih sporov, ovajanja, sumničenj, sodnih sporov in inšpekcijskega dela.

SDS dodaja, da se humanitarno in karitativno delo šteje kot izjema od dela na črno samo, če se opravlja v okviru organizacij, ne pa kot osebno prizadevanje posameznika.

Vodja stranke SNS Zmago Jelinčič je prepričan, da je treba delo na črno ustaviti, da pa tega ne bi smeli narediti na način, da "udarimo po glavi nekoga, ki si želi v krizi olajšati življenje". Zakon pa po njegovih besedah prinaša eno dobro rešitev, to je, da vlada z njim kot eno izmed nadzornih inštitucij predlaga slovensko carino, ki da je edina, ki izvaja nadzor in je nepristranska.

V SLS novele ne podpirajo, saj menijo, da se je vlada reševanja problematike dela na črno lotila napačno, zakon pa naj bi sprožil mnoge medsosedske spore in obtoževanja. Menijo, da bi zaposlovanje in delo na črno učinkoviteje preprečevali z davčnimi spodbudami in bolj prožno delovno zakonodajo.