Delitev v škodo opozicije

V poslanski skupini SDS so nezadovoljni z načinom ustanavljanja delovnih teles v državnem zboru. Predlogu za članstvo posameznih poslanskih skupin v delovnih telesih ter razdelitev vodilnih funkcij v njih očitajo nesorazmernost in neskladnost s poslovnikom.

V poslanski skupini tudi opozarjajo na po njihovem mnenju prepočasno ustanavljanje delovnih teles. Čeprav je bil državni zbor konstituiran že 15. oktobra, je predsednik DZ Pavel Gantar prvi predlog predložil šele 29. oktobra, so zapisali. V tem predlogu po njihovem mnenju niso bile upoštevane poslovniške določbe, saj ni bila upoštevana sorazmerna velikost poslanskih skupin in je bil pripravljen "izrazito v škodo opozicije".

"Potreben je bil kar teden dni, da se je končno določilo pravo razmerje predsedniških mest v delovnih telesih med koalicijo in opozicijo," so zapisali v SDS. Po njihovem mnenju pa je težava tudi v vsebini oziroma teži delovnih teles. "V prejšnjem mandatu je LDS, ki je imela 23 poslancev, vodila odbore za visoko šolstvo, obrambo in zdravstvo. V tem mandatu pa je koalicija SDS, ki ima 28 poslancev, dodelila le odbora za obrambo in visoko šolstvo," so zapisali v SDS, kjer zahtevajo najmanj tri tovrstne, 'proračunske' odbore.

Poslanci SDS še menijo, da tudi predlog števila članov posameznih poslanskih skupin v delovnih telesih ni skladen z določbami poslovnika. V poslanski skupini zato zahtevajo, da predsednik DZ pripravi predlog, ki bo "usklajen s poslovnikom in z vsaj že v preteklem mandatu doseženo dodelitvijo delovnih teles za največjo opozicijsko stranko". Sicer, kot so zapisali, ne vidijo razlogov za nadaljevanje pogovora o ustanovitvi delovnih teles.

Oblikovanje teles pred štirimi leti

Pred štirimi leti so se po parlamentarnih volitvah prav tako pojavile težave pri sestavi delovnih teles v državnem zboru. V LDS so predlagali ustanovitev odborov za človekove pravice in regionalizem. Poudarili so, da bi bilo smiselno ustanoviti poseben odbor DZ za lokalno samoupravo in regionalizem, ki bi se ukvarjal tudi s problematiko decentralizacije in vzpostavitve pokrajin, ter po vzoru drugih evropskih držav posebno parlamentarno komisijo za človekove pravice, svoboščine in politiko enakih možnosti.

V LDS so pred štirimi leti, kot največja opozicijska stranka, predlagali, da bi pri določanju vodilnih funkcij v delovnih telesih kolegij predsednika DZ upošteval velikost poslanske skupine, poleg tega pa tudi porazdelitev drugih funkcij v parlamentu. Z predlogom razdelitve delovnih teles, SD in LDS nista bili zadovoljni, saj so imele koalicijske stranke predvidenih mnogo več mest v parlamentarnih delovnih telesih kot možne opozicijske.

V državnem zboru naj bi po takratnem dogovoru delovalo tudi skupno osem komisij, poleg petih stalnih komisij, ki jih državni zbor mora imeti v skladu s parlamentarnimi pravili — mandatno-volilna (vodil naj bi jo poslanec oz. poslanka iz SDS), za narodni skupnosti, ki sta jo vodila poslanca narodnih skupnosti, za poslovnik (SD), za nadzor proračuna (LDS) in za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb (LDS) — še komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (SLS), povsem novi pa sta bili komisija po zakonu o preprečevanju korupcije (SNS) ter komisija za peticije, človekove pravice in enake možnost.