Država vam bo dovolila varčevati, a ne preveč

Kmalu bo pet let, odkar so morali uporabniki večstanovanjskih stavb, ki nimajo lastnega kurišča, na radiatorje namestiti delilnike toplote. Obljubam o velikih prihrankih navkljub smo Slovenci napravice sprejeli z veliko mero skepse in kritičnosti. Pet let po njihovi uvedbi, ki je pomenila tudi začetek pravičnejšega obračunavanja stroškov ogrevanja po dejanski porabi in ne po kvadraturi stanovanja, se še vedno krešejo mnenja, ministrstvo za infrastrukturo pa znova uvaja spremembe.

Ko so delilnike uvajali, je bil poleg pravičnejše razdelitve stroškov glavni argument ekološki. Ljudi naj bi z njimi spodbudili k varčevanju s toploto oziroma energijo. V praksi je to pomenilo konec dolgotrajnega zračenja stanovanja ob do konca odprtih radiatorjih, številni naj bi se zaradi obeta nižjih stroškov tudi lažje odločili za zamenjavo oken ali obnovo fasade. Pomisleke prebivalcev bolj izpostavljenih stanovanj, na primer kletnih oziroma pritličnih ali pa kotnih, ki jih je treba ogrevati bolj, so poskušali utišati s korekcijskimi faktorji.

A pritožb je bilo veliko in v začetku lanske ogrevalne sezone smo tako dobili nov pravilnik. Z njim naj bi na prste stopili predvsem tistim, ki se grejejo na račun sosedov. Toda – namesto hvale je dočakal grajo. Očitali so mu, da varčevanje omejuje, namesto, da bi ga spodbujal. Njegov 18. člen je namreč določal, da se v primeru, ko je porabniški delež za posamezni del stavbe manjši od 40 odstotkov deleža stavbe, šteje, da podatkov za ta del stavbe ni, zato se poraba računa glede na delež ogrevane površine.

S "poletnim" predlogom so se na ministrstvu odzvali na očitke, da stojijo na poti varčnim uporabnikom, čeprav meja 40 odstotkov še vedno ostaja. Vendar naj bi po novem veljalo, da se v zgoraj opisanih primerih stroški le zvišajo na 40 odstotkov deleža ogrevane površine. Z drugimi besedami: manj kot 40 odstotkov ne bo mogoče plačati, odpade pa avtomatični preskok na obračunavanje po kvadraturi. Kar pomeni, da se bo varčevanje izplačalo bolj, kot se je preteklo zimo. Omejitve veljajo tudi navzgor, za najbolj razsipne porabnike. Zanje velja, da ne glede na porabo ne bodo plačali več od trikratnika deleža ogrevalne površine.

Lanski pravilnik je v istem členu določal tudi, da se delitev stroškov lahko izvede le, ko so podatki dostopni za več kot 50 odstotkov ogrevane površine, sicer se stroški razdelijo glede na ogrevano površino. V praksi bi ta določba v poštev prišla na primer jeseni, ko se nekateri že grejejo z radiatorji, drugi, ki imajo stanovanja na jugu in zato toplejša, pa še ne. Spremembe pravilnika te korekture ne predvidevajo več, kar je slaba novica za lastnike proti severu obrnjenih stanovanj.

"Na Ministrstvu za infrastrukturo si prizadevamo, da bi izboljšan pravilnik stopil v veljavo v najkrajšem možnem času, pred začetkom letošnje kurilne sezone," je dejal generalni direktor Direktorata za energijo Danijel Levičar. Po njegovih besedah je glavni namen pravilnika pravičnejše plačevanje stroškov ogrevanja in nižja poraba energije. Marko Suhadolc pa je kot predstavnik ministrstva pojasnil, da pri veliki večini stanovanj in poslovnih enot, kjer se delitev in obračun stroškov korektno izvaja, ne bo nobenih bistvenih sprememb. Spremembe in dopolnitve pravilnika se nanašajo predvsem na izjemne primere, kjer so se v preteklem obdobju pojavljala nesoglasja.

Spremembe se bodo dotikale tudi stanovanj, ki iz objektivnih razlogov ali po lastni krivdi nimajo merilcev toplote. Izračun porabe toplote bo enak kot prej, le da se bo tudi ta na koncu in v primerjavi s porabo v celotni stavbi korigiral po vnaprej znanem izračunu. Bolj primerljiva bo postala tudi poraba v povsem enakih stanovanjih, torej z enako kvadraturo in enako lego v posamezni stavbi, je še povedal Suhadolc.

Novosti temeljijo na podlagi analize ZRMK, ki jo je ta pripravil na podlagi podatkov in pogovorov v 13 podjetjih, ki so izvajalci delitve in obračunov stroškov, ter za 5000 stavb s približno 113.000 enotami. Ker je pravilnik kompleksen, so bolj jasno opredelili formule za posamezne izračune, za bolj jasno sliko posameznikom, kako je sestavljen izračun, pa bo ZRMK pripravil tudi standardizirane tabele.

Kako lahko prihranite? 

Temperatura v bivalnih prostorih naj bi bila med 20 in 22 stopinj Celzija, v spalnici pa je dovolj med 16 in 18 stopinj. Ponoči je temperaturo zraka priporočljivo znižati. Ob podatku, da vsaka stopinja nad 20 poveča porabo energije za šest odstotkov, se boste za takšen korak zagotovo veliko lažje odločili. 

Če se zgodi, da vam je v stanovanju pretoplo, raje nastavite nižjo temperaturo in ne odpirajte oken. To seveda ne pomeni, da odsvetujemo prezračevanje. Kje pa! To je nujno potrebno za zagotavljanje zdravih bivalnih pogojev. Vendar pa oken ne puščajte odprtih v nedogled. Veliko bolje bo, če boste večkrat na dan za par minut naredili prepih, nato pa okna spet zaprli. Pred kurilno sezono preverite tudi, ali dobro tesnijo. Prav tako pazite, da grelna telesa, na primer radiatorji, ne bodo skrita za pohištvom ali zavesami ali pa preobložena s perilom. Tudi odločitev za termostatske ventile lahko opazno zmanjša naš strošek ogrevanja. In še: zakaj bi jesenskemu ali zimskemu soncu preprečili pot v stanovanje? Zato zjutraj dvignite rolete ali žaluzije, odgrnite zavese in pustite, da vas greje tudi narava. Zvečer pa je priporočljivo rolete spuščati, saj se s tem zmanjša izguba toplote.