Delijo se ministrska mesta: bo Bratuškova infrastrukturna ministrica?

V domači politiki se delijo ministrska mesta. Najbolj kislo jabolko pri tem ostaja ministrstvo za zdravje.

Kdo v novi vladi, ki jo leva sredina – z Marjanom Šarcem na čelu – sestavlja že dva meseca, si bo torej upal prevzeti zdravstveni resor, ki je najbolj zahteven in tudi najbolj potreben reform? Kot vse kaže, bo Ministrstvo RS za zdravje na koncu morala prevzeti Šarčeva stranka.

Danes je o tem razpravljala peterica strank – LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS in – po treh urah pogovorov naj bi bila mesta predsednikom strank razdeljena.

SAB odstopila od želje po podpredsedniškem položaju Bratuškove

Najbolj pri tem izstopa izbira za Alenko Bratušek. Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah, namerava prevzeti enega od resorjev z največ denarja: Ministrstvo RS za infrastrukturo, ki so si ga sicer želeli v SD in SMC.

Bratuškova je sprva sicer želela postati podpredsednica vlade, pristojna za socialo, zdravje in finance. A ker naj bi ostali temu nasprotovali – oziroma, ker bi v tem primeru njena stranka ostala brez enega ministrskega resorja – so pač izbrali infrastrukturo. V SAB naj bi to videli kot korak nazaj, v SD in SMC pa najbrž niso ravno srečni. Zdaj namreč omenjenima ostane le še gospodarstvo, ki še ni dodeljeno.

Kakšni so apetiti drugih? Odprtih je še kar nekaj resorjev

Verjetno pa se bo bolj zapletalo v naslednjih krogih. Drugi krog izbiranja resorjev bo jutri, toda: stranke se odločajo po velikosti. In ker je SD pred SMC zna biti – milo rečeno – zanimivo. Zagotovo precej bolj od današnjih razdelitev – z izjemo Bratuškove.

Vemo, Šarcu je pripadlo mandatarsko mesto, Dejan Židan bo novi šef parlamenta, že dalj časa se govori, da naj bi prvak SMC Miro Cerar prevzel vodenje ministrstva za zunanje zadeve. SMC bi sicer lahko dobila štiri resorje, med drugim po poročanju Večera tudi gospodarstvo, kjer bi lahko ostal minister Zdravko Počivalšek. 

Prvak DeSUS Karl Erjavec bi se vrnil na ministrstvo za obrambo, po vsej verjetnosti bi lahko dobili še kmetijski resor. Govori se tudi, da bi lahko dobili okoljsko ministrstvo, okolje naj bi si želeli prevzeti tudi v SAB.

LMŠ naj bi poleg vodenja vlade, ki bo po petkovem glasovanju pripadlo prvaku stranke Šarcu, neuradno dobila še pet resorjev – poleg že znanega finančnega in notranjega naj bi vendarle prevzela še ministrstvo za zdravje, najbrž pa še ministrstvi za javno upravo in mesto ministra brez listnice za kohezijo.

SD naj bi dobila dve ali tri: skoraj zagotovo ministrstvo za izobraževanje, govori se tudi o ministrstvu za gospodarstvo, v igri sta še pravosodje in kultura. STA medtem poroča, da bi SD lahko prevzela tudi ministrstvo za delo.

Ni pa še jasno, kaj bo z ministrstvom za delo, še manj, kaj bo z resorjem za Slovence v zamejstvu in po svetu. Še najmanj pa, ali bodo stranke res ostale že pri današnjem dogovoru.

Levica sprva le plan B, zdaj parlamentarno rezervno kolo?

Kakšno vlogo pa bodo pri tem v prihajajočem mandatu igrali Luka Mesec in tovariši? Najbolj leva stranka v državnem zboru bo prvič v zgodovini slovenskega parlamentarizma iz opozicije podpirala manjšinsko vlado. V zameno jim bodoči oblastniki že ponujajo položaje državnih sekretarjev, da bi Levico še bolj 'privezali' nase. A koalicija 5+1 ima vgrajeno tudi skrito tveganje. Politično šibak premier Šarec lahko hitro postane ujetnik izsiljevanja Mesca.

Ob koketiranju s Toninovo Novo Slovenijo je bila za najverjetnejšega mandatarja Levica sprva le plan B. "Izvolitev PDZ ni neka začasna stvar, ni nekaj, kar se naredi kar tako. Ampak je močen indikator tega, kakšna bo prihodnja koalicija," je že konec junija izspotavljal vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec.

A bodo dva meseca kasneje vseeno nekakšno parlamentarno rezervno kolo Šarčevi manjšinjski vladi. Za zdaj le na papirju, v praksi pa naj bi sodelovanje po mnenju Mesca izgledalo približno tako: "Imamo kot opozicijska stranka prednostno pravico pri posvetovanju z vlado. Se pravi, vse, kar naj bi ta vlada počela, naj bi najprej poskušala uskladiti z Levico, preden išče podporo pri ostalih poslanskih skupinah."

Da bi Šarec najbolj levo stranko v državnem zboru še bolj privezal nase, jim ponuja več stolčkov državnih sekretarjev, a končnega dogovora še ni. S tezo, da bo Levica politično zasužnjila Šarčevo vlado, pa se njen prvi obraz ne strinja. "Dosedaj so se vlade preveč navadile, da delajo za štirimi stenami. In da je nekako pomožno kolo oblasti parlament, ki je ponižan na to, da je samo glasovalni stroj. No, v tem mandatu bo to bistveno drugače," poudarja Mesec.

Med Levico in Šarčevo koalicijo ostaja cela vrsta globokih vsebiskih razhajanj, ki se jim med vodenjem države ne bodo mogli izogniti. Denar in zaobljube zvezi Nato, privatizacija, žica na meji in gradnja drugega tira. Lepilo, ki bodoče partnerje drži skupaj pa sta Janez Janša in desna politična alternativa. "To je bil eden od močnih razlogov zakaj smo se v Levici odločili za pristop na ta način," pravi prvi mož Levice.

Pri čemer pa se pojavlja legitimna dilema, ali bo manjšinska vlada s podporo iz opozicije zaradi bolj malo skupnih točk le kratkega daha. Mesec sicer zagotavlja, da je vse, kar so se doslej dogovorili in kar je podpisano, dobri temeljni kamni, da postavijo pot levosredisnki koaliciji za naslednja štiri leta. Seveda pa bo vse odvisno predvsem od voditeljskih sposobnosti in politične modrosti novinca v slovenski državni politiki.