LDS v resoluciji o prihodnosti Slovenije v EU izraža pričakovanje, da bo Slovenija v polnopravno članstvo sprejeta leta 2004 in da bo takrat tudi sodelovala na volitvah za evropski parlament. V času do vstopa je treba natančno opredeliti slovenski nacionalni interes na področjih, kjer je mogoče pričakovati vpliv EU in drugih držav.
Stranka se zavzema za mednarodno solidarnost po 11. septembru, ko so postale ogrožene najvišje vrednote človeštva: mir, svoboda in vladavina prava. Do konca leta 2002 bo Slovenija sklenila pristopna pogajanja z EU, novembra pa pričakujemo povabilo v članstvo zveze Nato. Tema organizacijama se je treba priključiti, ker so grožnje miru postale realne in jih ne smemo podcenjevati, EU sama pa ne zagotavlja dovolj visoke stopnje varnosti na obrambnem področju. Z včlanitvijo v zvezo Nato, ki je moderna in demokratična obrambna organizacija, se bo Slovenija pridružila gospodarsko, politično in vojaško najbolj razvitim državam sveta, območje zajamčene stabilnosti in varnosti pa razširila na sam južni rob srednjeevropskega prostora. Naše članstvo bo ugodno vplivalo na politične, gospodarske in varnostne razmere v JV Evropi in v Zavezništvu ozemeljsko povezalo Italijo in Madžarsko. Vendar, še ugotavlja izjava o mednarodni solidarnosti, članstvo v zvezi Nato ne prinaša samo ugodnosti, ampak tudi obveznosti.
Poleg dokončanja procesov tranzicije potrebuje Slovenija odločen korak v smeri večje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva, je zapisano v resoluciji o novi razvojni paradigmi in nacionalnih interesih. Nacionalni interes pri privatizaciji bank je takšna privatizacija, ki bo prinesla bolj konkurenčne bančne storitve, kapitalsko krepitev bank in tudi manjši javni dolg iz naslova sanacije bank. Resolucija odločno zavrača izrabljanje nacionalnega interesa, nova razvojna paradigma gospodarskega razvoja pa pomeni kakovosten premik v razvojni politiki, pomeni načrtno spodbujanje in krepitev gospodarskega in človeškega dejavnika razvoja ter upoštevanje okolja.
V izjavi o regionalizmu in lokalni samoupravi v LDS ugotavljajo, da je dozorel čas za ustanovitev pokrajin. Pri ustanavljanju novih občin bo največja parlamentarna stranka dosledno upoštevala predpisane kriterije za ustanavljanje novih občin, saj je drugi obraz pretiranega drobljenja občin pretirana centralizacija države. Pokrajine naj bi v svojo pristojnost prevzele nekatere naloge države in nekatere naloge občin. Prihodke in vire financiranja pokrajin je potrebno zagotoviti iz dosedanjih virov, ne pa s povečevanjem že obstoječih prihodkov ali z uvajanjem novih. LDS se zavzema še za nezdružljivost poslanske in županske funkcije, treba pa bo opraviti tudi razpravo o bodoči funkciji in vlogi državnega sveta po ustanovitvi pokrajin - ena od alternativ je tudi njegova ukinitev.
Na področju družbe znanja in informacijske družbe je še vedno aktualen program, sprejet na kongresu LDS 2000, njegove temeljne usmeritve na tem področju se - tako je zapisano v tokratni resoluciji - uresničujejo. Treba je zagotoviti dodatna sredstva za raziskovalno in pedagoško opremo, prenos raziskovalnih dosežkov v gospodarstvo ter dodatno izobraževanje odraslih. Prenova visokošolskega izobraževanja in štipendijska politika sta v zadnjem desetletju povzročila podvojitev študijske populacije, to pa je posledično povzročilo primanjkljaj študentskih domov in poslabšanje bivanja študentov. Izjava o šolstvu obljublja, da bo do leta 2005 zagotovljenih 4500 novih postelj. Ustanovitev tretje slovenske univerze na Primorskem ter postavitev regionalne mreže višjih in visokih šol bosta doprinesli k skladnemu regionalnemu razvoju. Pripravljena je nova zakonodaja za področje znanosti in razvoja, zastavljena pa je tako, da bo omogočala trajnejše financiranje tistega raziskovalnega dela, ki je nujen za razvoj in obstoj znanstvenih disciplin. Treba je pripraviti tudi nacionalni raziskovalni program, ki bi opredelil prioritete znanstvenega raziskovanja. Z novim ministrstvom za informacijsko družbo so ostala ministrstva: za šolstvo, za gospodarstvo, za okolje in za delo dobila zaveznika in strateškega partnerja pri uresničevanju ciljev informacijske družbe. Sicer pa se zavzemajo za nadaljnje povečevanje dostopnosti informacijsko komunikacijske infrastrukture, intenzivno uvajanje elektronskih storitev v javni upravi in uvajanje elektronskega poslovanja na ravni lokalne samouprave.
Dobro zdravstveno varstvo sodi med temelje socialne varnosti in politične stabilnosti, zato LDS v resoluciji o zdravju ugotavlja, da je največja slabost zdravstvenega sistema ta, da se premalo aktivno obrača k vsakemu državljanu. Zlasti je premalo razvita preventivna zdravstvena dejavnost, pa tudi na področju zdravljenja so rezultati slabi. LDS v izjavi zahteva, da se pospeši uvajanje novega modela financiranja zdravstvenega varstva, ki naj temelji na potrebah prebivalstva in na aktivnem pristopu k vsem.
Izjava o ciljih in usmeritvah na področju biotehnologije ugotavlja, da je edini način, da se zaščitimo pred zlorabljeno uporabo genske tehnologije, razvoj znanosti in tehnične vzgoje. Pri tem v LDS odklanjajo tiste poglede, ki biotehnologiji kot znanstveni disciplini pripisujejo samo negativno in uničevalno vlogo. Stranka se zavzema za čimprejšnji sprejem zakona o omejeni uporabi in sproščanju gensko spremenjenih organizmov, ki bo vzpostavil institucije in nadzor nad prometom in uporabo teh. Na področju uporabe genske tehnologije v medicini predlagajo zakonsko ureditev presajanja organov, genske terapije in opredelitev možnih mej manipulacije zarodnih celic. Za zagotavljanje ustreznih družbenih in institucionalnih pogojev je treba sprotno razvijati ustrezno zakonodajo, primerljivo z EU in v okviru raziskovalnih in razvojnih programov poskrbeti za vzpostavitev kritične mase finančnih in človeških virov.