Na Delavski svetovalnici ministre sprašujejo, "kako za vraga"? "Kako za vraga je možno, da podjetje praktično devet let 423 delavcem niso plačevala zakonsko predpisanih socialnih prispevkov? Očitno se država veliko raje posveča utrjevanju nadzora nad temi istimi delavci, ki se jim ne izplačuje plač in socialnih prispevkov, kot pa nad kriminalci delodajalci, ki jim ti isti delavci služijo kot topovska hrana," je zapisal Goran Lukić iz organizacije, namenjene zagovorništvu, varstvu, promociji ter razvoju delavskih, socialnih in statusnih pravic delavcev in ostalih ranljivih skupin.

"Po novem zakonu o tujcih bodo od oktobra upravne enote recimo na podlagi povezave Registra tujcev z evidencami, ki jih vodi davčni organ, preverjale, ali tujec še vedno izpolnjuje pogoj zadostnih sredstev za preživljanje. To se da, kajne?" je zapisal.
Na Delavski svetovalnici so sicer že pred skoraj dvema letoma na FURS in Ministrstvo za pravosodje poslali pobudo, da se:
1) omogoči delavki ali delavcu neposreden vpogled v oddane REK obrazce v sistemu eDavki, ki se dotikajo nje(ga),
2) da se oddane REK obrazce doda med "verodostojne listine, na podlagi katerih lahko delavec predlaga sodno izvršbo", kar naj se ustrezno zapiše v 23. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju.
2019 na ZZZS poslali poziv, naj delavcem omogočijo dostop do podatkov
Prav tako so na Delavski svetovalnici pred skoraj dvema letoma na Zavod za zdravstveno zavarovanje poslali javni poziv, naj omogočijo delavkam in delavcem direkten celovit dostop do podatkov o njih. "Poleg vpogleda v podatke in dostopa dokazil bi bilo smiselno, da aplikacija zavarovance obvešča o spremembi statusa. Pravočasna seznanjenost z npr. odjavo iz OZZ zavarovancem omogoča pravočasno ukrepanje in zaščito pravic s sodnim varstvom," so med drugim zapisali v poziv leta 2019.
"To se pa očitno ne da. Pobude pristale nekje v elektronskem predalu," so zgroženi. Obe pobudi so poslali tudi na strateški svet za digitalizacijo. "Čakamo na konkreten odziv. Čakamo. V tem času pa zgoraj omenjeni kriminalci delodajalci pridno verižijo in vrtinčijo podjetja," je zapisal in dodal, da to delajo sila preprosto.
"Najdejo slamnatega lastnika, ki se ga prijavi v AJPES kot uradnega zastopnika. Hkrati pa s to osebo podpišejo papir, s katerim uradni zastopnik daje temu istemu kriminalcu delodajalcu polno pooblastilo za vodenje tega istega podjetja. Ja. Tako preprosto je to. V javni bazi AJPES je javno deponiran za uradne organe neulovljiv slamnati zastopnik, realno pa na podlagi pisnega pooblastila podjetje vodi ta isti kriminalec delodajalec," piše Lukić.
Dodal je še, naj si minister Počivalšek "pogleda, koliko podjetij je registriranih na naslovu 'njegovega' ministrstva". "Ampak minister za gospodarstvo očitno nima časa za to. Ima druge, pomembnejše opravke. Recimo pogajanja za strankarski ministrski stolček na ministrstvu za pravosodje. Tako polna usta so vas, ko govorite o vladavini prava. Tako polna usta so vas, ko je treba govoriti o 'izkoriščevalcih socialnih transferjev'. O 'zlorabah socialnih transferjev'. Kje pa ste, ko je treba zaščiti navadnega delavca, ne pa vaših politik?" se še sprašujejo v Delavski svetovalnici.
Kar osem let več kot 400 delavcem niso izplačevali plač in prispevkov
Celjski kriminalisti so konec maja zaključili obsežno preiskavo na področju kršenja delavskih pravic. Trije slovenski državljani so osumljeni, da 423 zaposlenim v gradbeništvu niso izplačevali plač, prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, akontacij dohodnine in odpravnin. Njihove pravice so kršili od leta 2011 do 2019, skupno so jih oškodovali za več kot dva milijona evrov.
"Delodajalci so oškodovane delavce, večinoma tujce iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije, zaposlovali ter po določenem času prezaposlovali v vedno nove družbe, s katerimi so formalno upravljali tako imenovani slamnati direktorji, ki s poslovanjem le-teh niso imeli stika," je pojasnila predstavnica Policijske uprave (PU) Celje Milena Trbulin.

KOMENTARJI (109)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.