
"Po letih negotovosti in zavajanj glede izhoda iz premogovništva leta 2054 je sedaj letnica postavljena na 2033 z možnostjo zamika. Skrbi predvsem to, da gre za popolnoma politično odločitev, iz katere smo bili knapi v celoti izključeni," so danes zapisali v sindikatu.
Po njihovem mnenju se z zakonom, ki bo pravna podlaga za zaprtje premogovnika, zamuja vsaj pet let. Spomnili so, da so v SDRES že leta 2018 podali stavkovno zahtevo glede vključevanja zaposlenih v izhodne strategije. "Na žalost pa smo tudi ob podpori Sindikata premogovnika Velenje, ki je tedaj trdil, da to ni predmet pogajanj med delodajalcem in zaposlenimi, sedaj zaposleni prepuščeni na milost in nemilost političnim ter ostalim interesom," so zapisali.
Nezadovoljni so tudi zaradi izjav vodstva Premogovnika Velenje, saj po njihovem mnenju lepe, a prazne besede o izkoriščanju znanj in novih možnostih skozi investicije s pomočjo evropskih sredstev ne morejo nuditi optimizma glede njihove negotove prihodnosti. "Dodatno naš dvom v rešitve krepi tudi dejstvo, da poslovodstvo še danes ne zmore zagotoviti ustreznih delovnih mest za invalide," so dodali.
"Vlada je samostojno sprejela politično odločitev, da se v Sloveniji premog preneha odkopavati čez slabih 11 let, hkrati pa ni ponudila nobene rešitve, kakšna dela bodo zaposleni opravljali po letu 2033, kako bo Slovenija poskrbela za izpad premoga oziroma s čim bo nadomestila tretjino proizvedene električne energije ter kako se bo nadomestil izpad toplotne energije za gospodinjstva, zavode in gospodarstvo Šaleške doline, ki sedaj skoraj 100-odstotno temelji na premogu," so kritični v sporočilu.
Prepričani so, da je to nestrokovno in nepremišljeno. Pri tem so opozorili, da bomo pri zapiranju Premogovnika Velenje ter prestrukturiranju Termoelektrarne Šoštanj in Šaleške regije gotovo priča novim korupcijskim aferam, ki bodo prizadele zaposlene in prebivalce Šaleške doline ter Slovenije.
V Šaleški dolini so sprejem strategije pozdravili in ob tem izpostavili, da je dolina pred izzivom, da skupaj z državo izvede pravičen prehod na način, ki ne bo boleč za prebivalce in bo omogočil kakovosten razvoj doline. Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje pa sta dejala, da zelena transformacija predstavlja zahtevno in odgovorno nalogo ter da v podjetjih že pripravljajo strokovna izhodišča in sodelujejo z relevantnimi deležniki.
Predsednik Sindikata premogovnika Velenje Simon Lamot in predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Branko Sevčnikar sta izpostavila, da omenjene strategije ne sprejemata, zato bodo uporabili vsa pravna sredstva in ostale oblike sindikalnega delovanja, da zaradi odločitve države Slovenije o predčasnem izstopu iz premoga leta 2033 zaščitijo ekonomske in socialne pravice svojih članov.
V sindikatih ocenjujejo, da ni zagotovila politike, da nihče izmed zaposlenih v skupini Premogovnik Velenje in Termoelektrarni Šoštanj (Teš) ne bo ostal brez zaposlitve oz. socialne varnosti. Prav tako ni jasno postavljenih mejnikov, odgovornih oseb in ukrepov, če cilji iz strategije ne bodo doseženi, niso navedeni niti primeri, na kakšen način se bodo reševali morebitno presežni delovni invalidi, ni niti pravočasno predvidenih dovolj ustreznih nadomestnih delovnih mest, ki bi zagotavljala primerljiv življenjski standard.
Prav tako po ocenah omenjenih sindikalistov niso zagotovljena sredstva za izvedbo socialnih programov, predvideno obdobje za izstop iz premoga pa je bistveno prekratko. Lamot je za petek napovedal sejo izvršilnega odbora sindikata, na kateri bodo sprejeli nadaljnje korake glede omenjene strategije.
Vlada je sicer nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda sprejela pretekli teden. Strategija določa, da bo Slovenija najpozneje leta 2033 prenehala z rabo premoga za proizvodnjo električne energije.
Za Dermola strategija o izstopu iz premoga nerealna
Letnica 2033 za izstop iz premoga je po oceni velenjskega župana Petra Dermola nerealna, zato strategije, ki jo je v četrtek potrdila vlada, ne podpira. Za pravičen izstop iz premoga je potreben bolj ambiciozen načrt za delovna mesta, je dejal v izjavi za medije.
Dermola skrbi število delovnih mest, ki so opredeljena v strategiji. Iz nje namreč izhaja, da bo do leta 2050 ustvarjenih 5000 delovnih mest, po Dermolovi oceni pa je treba te zagotoviti še pred zaprtjem rudnika leta 2033.
Meni tudi, da letnica 2033 za izstop iz premoga ni realna, saj do takrat v Sloveniji ne bo mogoče nadomestiti obstoječih virov električne energije. Skrb vzbujajoče je po njegovih besedah tudi, da strategija ne določa odgovornega organa, ki bo spremljal in usmerjal celotni proces ter ščitil interese premogovnih regij.
Velenjska občina je prejšnji teden od države prejela nabor projektov, ki pa, kot je pojasnil župan, niso skladni s tistimi, ki jih je opredelil pripravljavec strategije, podjetje Deloitte.
Projekti lokalne skupnosti, ki so bili v času priprave strategije zelo visoko ocenjeni, v gradivo sploh niso vključeni. Gre za projekte, kot so industrijsko-tehnološki inkubator, Center prihodnosti - celovita obnova Stare elektrarne, Poslovna cona Pesje, Zelena soseska za mlade družine Zlati grič in Vodikove tehnologije.
Po Dermolovih besedah je bila velenjska mestna uprava zelo aktivna pri pripravi strategije, saj so v teku javne obravnave na osnutek strategije oddali splošne in več kot 40 podrobnih pripomb. Prav tako so velenjski mestni svetniki sprejeli vsebinske sklepe, povezane s strategijo in projekti, vezanimi na prestrukturiranje v velenjski občini.
Septembra lani so pripravili tudi razvojno konferenco Pozdravljena, prihodnost - na zeleno do kakovostnejšega življenja, na kateri so na podlagi predstavitev različnih strokovnjakov izrazili pričakovanja, da se ne bodo prestrukturirali zaradi 235 milijonov evrov, ki so na voljo za dve premogovni regiji iz Sklada za pravičen prehod, ampak zaradi varnosti ljudi in kakovostnega razvoja doline ter Šaleške regije.
"Nikoli ni bil naš namen izpodbijati strategije, temveč z aktivnim sodelovanjem pomagati, da bo strategija vlivala zaupanje javnosti. Menimo, da bi bilo dobro, da bi strategijo sprejel tudi DZ, saj gre za ukinitev pomembnega domačega energetskega vira. O tako pomembnem vprašanju, ki lahko sproži tudi ustavno presojo, ne bi smela odločati zgolj vlada," je dejal Dermol.
Napovedal je, da bodo danes predsedniku vlade Janezu Janši poslali odprto pismo, saj so preveč naporov, energije in finančnih sredstev vložili v pripravo posameznih projektov. Ne bodo namreč dovolili, da bodo lokalne skupnosti, kot ključni razvojni subjekti in tisti, ki ščitijo javni interes, izločeni iz procesov prestrukturiranja.
Na občini tudi ugotavljajo, da se ministrstva zelo stihijsko lotevajo priprave dokumentov, ki bodo podlaga za črpanje finančnih sredstev za izstop iz premoga. Menijo tudi, da na državni ravni nujno potrebujejo medresorski urad, ki bo koordiniral celoten proces prestrukturiranja in se bo ukvarjal samo s tem.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.