
Kriza je še naprej prisotna, strokovnjaki pa opozarjajo, da so opazili porast duševnih motenj delavcev. Zato opozarjajo, da je prav zdaj primeren trenutek za vlaganje v promocijo zdravja pri delu, saj je aktivna populacija tista, ki ustvarja bruto domači proizvod. Tako so vsaj ocenili na strokovnem posvetu Zdravje delavcev v kriznih razmerah, s katerim so v četrtek na Dobrovem zaključili projekt Za zdravje in varnost pri delu 2009.
"Ljudje so v kriznih časih in obdobju recesije bolj obremenjeni. Predvsem razmišljajo o vseh pritiskih, ki se dogajajo ob prestrukturiranju in spreminjanju podjetji ter odpuščanjih. To so stvari, ki človeka obremenjujejo, zato se marsikdo zateče po lažno utvaro v uporabo drog, ki vsaj začasno odplaknejo vse skrbi, a se te vrnejo v še hujši obliki," je opozorila Eva Stergar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra (UKC).
Po besedah njene kolegice Tanje Urdih Lazar je tudi v obdobju krize, ko je po razpoložljivih podatkih na udaru zlasti duševno zdravje delavcev, nujno vlaganje v zdravje. Naložba v zdravje ljudi se na dolgi rok obrestuje, saj prinaša koristi in ne stroškov, je povzela ugotovitve raziskav in dobrih praks.
Sicer je bila na posvetu, na katerem sta novogoriški zavod za zdravstveno varstvo in UKC Ljubljana kot organizatorja pričakovala večjo udeležbo delodajalcev, v ospredju zlasti skrb za duševno zdravje. Opazen je namreč porast bolniških staležev zaradi duševnih in vedenjskih motenj pri delavcih. Glede na stanje v družbi in gospodarsko klimo se bo ta trend najverjetneje nadaljeval, so ugotavljali razpravljavci.

Duševne in vedenjske motnje so kot vzrok za bolniški stalež že sedaj četrte najpogostejše, kar je skrb vzbujajoče, je poudarila Alenka Franko iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana. Kot je opozorila, narašča tudi število primerov bolniškega staleža zaradi ponavljajočih se duševnih motenj, tovrstne bolniške odsotnosti z dela pa so tudi daljše. "Najbolj nas skrbi porast v sami tekstilni industriji, kar se lahko povezuje z odpuščanji. Presenetljivo pa je, da v proizvodnjah s težkim fizičnim delom tovrstna odsotnost ni tako velika težava," je še dejala Frankova.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.