Vlada je sprejela predlog zakona o finančni participaciji delavcev, ki predstavlja pravni okvir za lažje sodelovanje zaposlenih pri delitvi dobička gospodarskih družb. Kot je po seji vlade ocenil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, gre za izjemno privlačen predlog, za katerega se bo odločil dobršen del gospodarskih družb, ki poslujejo z dobičkom, hkrati pa se bodo pomembno razbremenili pritiski na linearno zviševanje plač.
Sistemskega zakona, ki bi urejal področje finančne participacije zaposlenih, do zdaj ni bilo, sprejeti pa je bilo treba ustrezna pravila, ki bodo vsem delavcem omogočala udeležbo pri rezultatu poslovanja družbe oziroma pri dobičku ter ustvariti takšen pravni okvir, ki bo deloval spodbudno tako za družbe kot zaposlene, hkrati pa deloval spodbudno na povečanje gospodarske rasti, je povedal Vizjak.
''Predlog zakona temelji na načelih prostovoljnosti, neprenosljivosti, skrbnosti in enakosti. Ponuja delniško in denarno shemo, pri čemer se denarna shema uporablja za vse kapitalske družbe, delniška pa le za javne delniške družbe. Model se ne uporablja za samostojne podjetnike ter za tiste, ki so angažirani prek managerskih pogodb,'' je pojasnil Vizjak. Družba lahko delavcem izplača največ 20 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 10 odstotkov letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v tem poslovnem letu. Najvišji znesek, ki ga delavec lahko prejme, ne sme presegati 5.000 evrov.
Predlog zakona predvideva pri denarni shemi postopno zviševanje davčnih olajšav tako za družbe kot zaposlene, in sicer tako, da te po prvem letu znašajo 70 odstotkov, po treh letih pa 100 odstotkov. Za zaposlenega to pomeni, da se, če je dohodek iz denarne sheme izplačan po preteku enega leta od dne pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, 70 odstotkov tega dobička ne všteva v davčno osnovo, prispevki za socialno varnost se vplačajo samo v višini 30 odstotkov. Ti prispevki pa ne gredo v eno od treh blagajn, temveč na individualni račun pokojninskega zavarovanja zaposlenega.
'Plemenitenje denarja'
Ključen cilj zakona pa je, tako Vizjak, da ostane denar v družbi, da se plemeniti, zato predvideva predlog zakona po treh letih 100-odstotno davčno olajšavo, kar pomeni, da se znesek iz denarne sheme, izplačan po treh letih, ne všteje v davčno osnovo. Hkrati velja za zaposlene in delodajalce po treh letih oprostitev plačila socialnih prispevkov.
Enake davčne olajšave veljajo za podjetja. Družba lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za obračun dohodkov pravnih oseb za 70 do 100 odstotkov zneska dobička, ki ga izplača delavcem. Olajšavo v višini 70 odstotkov lahko družba uveljavi po poteku enega leta, olajšavo v višini 100 odstotkov pa po preteku treh let. V primeru delniške sheme velja 100-odstotna olajšava po treh letih.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.