Po besedah predsednika Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije Draga Gajzerja so takšne grožnje v nasprotju z zakonom o stavki, zato bodo sindikati proti delodajalcem, ki delavcem poskušajo kratiti ustavno pravico do stavke, ustrezno in javno ukrepali.
Sekretar območne organizacije sindikata kovinske in elektroindustrije v Podravju Branko Medik je poudaril, da so nekateri direktorji pred stavko industrijskih delavcev, ki je napovedana za sredo, sindikalne zaupnike iz podjetij poklicali v svoje pisarne na "pranje možganov". Ob tem pa po njegovih besedah delodajalci sami ne upajo ukreniti ničesar, da bi skupaj z delavci izvršili pritisk na državo za zmanjšanje davkov in prispevkov na bruto plače.
Gajzer je na današnji novinarski konferenci, ki jo je sedem industrijskih sindikatov v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pripravilo v Mariboru, še opozoril, da predstavlja opozorilna stavka prvo fazo pritiska na delodajalce za pristop k pogajanjem za dvig plač. "Naš cilj ni stavka, pač pa se z njo borimo za socialno pravičnost in za pravico do dostojnega življenja vseh delavcev, še zlasti tistih z najnižjimi plačami," je dejal.
Sekretarka območnega odbora sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Branka Jurak pa je dodala, da v Podravju prejema minimalno plačo okoli 50 odstotkov oziroma nekaj več kot 1500 tekstilnih delavk in delavcev ter več kot tretjina od 3200 delavcev v gradbeništvu. V kovinski industriji v Podravju je zaposlenih prek 14.000 delavcev, od teh pa mnogi prav tako prejemajo minimalne plače.
Po njenih besedah delavci v Mariboru in okolici z minimalnimi plačami ne morejo več dostojno preživljati svojih družin. Celo rejnine, ki jih za otroke v reji prejemajo rejniške družine, so že večje kot minimalne neto plače, s katerimi bi naj delavci ves mesec vzdrževali svoje družine. Kot je še dodala, je ekonomski položaj najslabše plačanih delavk in delavcev v mariborski industriji že takšen, da izgubljajo potrpljenje, hkrati pa jih prevzema občutek, da ne morejo ničesar več izgubiti.
Opozorilna stavka v večini industrijskih podjetij
Enourne opozorilne stavke industrijskih sindikatov pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se bo v sredo udeležilo med 100.000 in 150.000 članov sindikatov, v posameznih podjetjih pa se jim bodo pridružili tudi člani drugih sindikatov. Po zagotovilih prvih mož sedmih sindikatov se bodo stavke udeležili zaposleni v večini industrijskih podjetij, solidarnostno tudi v tistih, kjer so plače zaposlenih nad kolektivno pogodbo. S škodo, ki jo bodo delodajalci utrpeli zaradi stavke, jih bodo skušali prisiliti k začetku panožnih pogajanj o povišanju plač.
Med 11. in 12. uro bodo med drugim stavkali zaposleni v Kolinski, Pivovarni Union, Savi Kranj, Gorenju, Iskri Avtoelektriki, Henklu, Saturnusu, pa tudi v Litostroju, železarskih družbah (Acroni, Metal) in steklarnah. V Steklarni Hrastnik, katere direktor Stojan Binder je tudi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, se bodo po besedah predsednika sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Janeza Justina delavci za razliko od drugih, ki bodo stavkali na delovnem mestu, zbrali pred poslopjem podjetja.
Opozorilne stavke širša javnost sicer ne bo čutila, kar je po besedah predsednika ZSSS Dušana Semoliča "tragika boja industrijskih delavcev". Lahko pa se to zgodi ob zaostrovanju pritiskov, saj bi lahko prišlo tudi do električnega mrka.
Pritiske bodo morali sindikati najbrž stopnjevati, saj jih k temu silijo odzivi delodajalcev, ki kažejo na njihov neposluh, je na današnji novinarski konferenci pred sredino stavko dejal sekretar sindikata kmetijstva in živilske industrije Jovo Labanac. Delodajalci, ki zahteve sindikatov zavračajo, stavkovnih zahtev niso niti prebrali, saj so na sedem različnih zahtev poslali enak, splošen odgovor, je poudaril.
Delodajalci skušajo s pozivi po sklenitvi podjetniških socialnih sporazumov razbiti moč sindikatov, zato v tem času na taka pogajanja ne pristajamo, je dejal sekretar sindikata kovinske in elektroindustrije Oskar Komac. Dogovori na podjetniški ravni so sprejemljivi samo, če temeljijo na višjih izhodiščih, kot so dogovorjena na ravni dejavnosti, kar se sindikati trudijo doseči, ga je dopolnil generalni sekretar sindikatu tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Anton Rozman.
Sindikati na navedbe delodajalcev, da plače realno rastejo tudi v industriji, odgovarjajo, da to statistično drži. Vendar pa je rast posledica prekomerne rasti visokih plač, in ne plač po kolektivnih pogodbah, največji razponi med plačami pa znašajo tudi 1:35.
Prav tako zavračajo trditve delodajalcev, da pravice delavcev niso kršene. Po njihovem mnenju kršijo določbe kolektivih pogodb o načinu odzivanja na pobude pogodbenih strank, prizadevanjih za nemoteno izvrševanje pogodb ter opustitvi metod, ki preprečujejo izvrševanje izvrševanje pogodbenih obveznosti. Vse to so jim sindikati pripravljeni dokazati tudi na sodišču.
