Delajo nadure in brez počitka. Inšpektorji pišejo kazni, delodajalci pa jih plačujejo in nadaljujejo s kršitvami

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ob dnevu človekovih pravic, ki ga obeležujemo 10. decembra, pozivajo k sprejetju ukrepov, ki bi omogočili lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. V nekaterih panogah, predvsem trgovini in gostinstvu, beležijo kršitve glede delovnega časa, a kazni inšpekcije ne zaležejo, zato se v ZSSS zavzemajo za strožje sankcije.

Delavske pravice, med njimi pravica do dela ter do počitka in prostega časa, sodijo med temeljne človekove pravice, a so pogosto kršene, pravijo v ZSSS. "Številne delavke in delavci se vsakodnevno soočajo z vse večjo intenzivnostjo dela in zahtevami delodajalcev po stalni dosegljivosti. Vse to povzroča konflikte med zahtevami dela na eni in zahtevami družine na drugi strani," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejala strokovna sodelavka ZSSS Irena Štamfelj.

Omogočanje usklajevanje dela in družinskega življenja prinaša koristi tako zaposlenim kot podjetju, je dejala izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje, saj prinaša večje osebno zadovoljstvo, manj stresa, večjo kakovost delovnega in družinskega življenja ter boljše odnose med družinskimi člani, s tem pa tudi večjo motivacijo in produktivnost na delovnem mestu.

Največ kršitev v panogi gostinstva in trgovine

Do kršitev na tem področju prihaja v največji meri pri razporejanju delovnega časa in nadurnem delu. Med panogami v ZSSS izpostavljajo gostinstvo in trgovino.

Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič je dejal, da do kršitev prihaja pri vseh večjih trgovcih v Sloveniji. Kršitve se nanašajo na delo prek polnega delovnega časa in na onemogočanje počitka, saj morajo biti delavci na razpolago sedem dni na teden, pogoste so tudi kršitve glede skrajšanega delovnega časa. "Inšpektorat je nemočen. Piše kazni, delodajalci pa jih plačajo in nadaljujejo s kršitvami, ker je to zanje ceneje," je dejal Rožič.

Rešitev vidijo v višjih kaznih in prekvalifikaciji kršitev v kazniva dejanja

Zato se zavzemajo za okrepitev inšpekcijskih služb in strožje sankcije, med drugim bi bilo treba zvišati denarne kazni in nekaterim podjetjem prepovedati poslovati, tovrstne kršitve pa se naj opredelijo kot kazniva dejanja, "ker gre za napad na eksistenco ljudi", je bil oster Rožič.

Takšno stanje je posledica tega, da se daje ekonomskim pravicam prednost pred delavskimi pravicami, je menil predsednik ZSSS Dušan Semolič. "V ospredje se postavlja dobiček, konkurenčnost in temu se vse podreja. Tudi pravo," je dodal. "Treba je drastično kaznovati delodajalce, ki tako grobo kršijo pravne norme," je poudaril.

Opozoril je tudi na prekarne delavce, ki so tudi "žrtve te logike hlastanja in sistemskih rešitev, ki so v interesu kapitala, ne pa tudi delavcev", in pri katerih so ti problemi že vgrajeni v sam status dela.