Državni zbor podprl deklaracijo o razmerah v Palestini in Izraelu

Deklaracija o trenutnih razmerah na območju Palestine in Izraela poziva k takojšnji prekinitvi sovražnosti in spopadov v regiji ter izraža neomajno podporo rešitvi dveh držav, ki bi jo dosegli s pogajanji na podlagi meja iz leta 1967 in bi vključevala dve suvereni, demokratični državi.

Kljub temu, da deklaracija že obsoja "napad, ki ga je teroristična organizacija Hamas sprožila proti državi Izrael", so v največji opozicijski stranki predlagali amandma, v katerem bi državni zbor vlado pozval, naj ustavi vsa plačila razvojnega sodelovanja palestinskim oblastem, opravi temeljit pregled mednarodnega razvojnega financiranja države in zagotovi, da nobeno slovensko financiranje ne bo zlorabljeno za posredno podporo terorističnim organizacijam. Predlagali so tudi, naj vlada sprejme ukrepe za prepoved širjenja antisemitizma, nošenja transparentov ter protestov v podporo Hamasu, prepove javno poveličevanje simbolov palestinskega oboroženega gibanja Hamas in libanonskega gibanja Hezbolah ter določi kazni za te kršitve.

Predrag Baković (SD) je v odgovor predlagateljem amandmaja povedal, da kazenski zakonik že ureja področje izražanja antisemitizma, Hamas pa da EU že opredeljuje za teroristično organizacijo. Spomnil je tudi, da Slovenija trenutno ne podpira projektov v Gazi, pač pa Palestincem pomaga samo s humanitarnimi sredstvi. Prav tako je poudaril, da so v Bruslju nedavno ugotovili, da dosedanja evropska sredstva niso šla v roke Hamasu, obenem pa so napovedali strožji nadzor nad sredstvi.

Dušan Stojanovič (Svoboda) je povedal, da so shodi legitimen izraz stališč, Nataša Sukič (Levica) pa, da na shodih ni videla izrazov podpore Hamasu, zgolj Palestini.

Iz vrst opozicije je bilo sicer v parlamentu slišati več očitkov na račun predlagateljev, češ da v razpravo med pripravo predloga niso vključili druge strani. V imenu predlagateljev je Stojanovič navedbe, da se o deklaraciji niso posvetovali s pristojnim ministrstvom, označil za napačne, zavrnil pa je tudi očitke o navijaštvu, ki da se lahko razbere iz deklaracije.

V razpravi, ki je sledila predstavitvam stališč posameznih strank, je beseda tekla tudi o priznanju neodvisne Palestine. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin je ob tej priložnosti pojasnil stališče MZEZ, ki da podpira priznanje Palestine šele po tem, ko pride do prekinitve spopadov in se sprte strani sporazumejo o rešitvi dveh držav.

'Deklaracija predvsem humanitarne narave, nasprotovati ji ne more nihče'

Stojanovič je podal zgodovinski kontekst konflikta, ki traja od ustanovitve Izraela leta 1948. Do hujše zaostritve je prišlo 7. oktobra ob raketnih napadih in vdoru pripadnikov palestinskega oboroženega gibanja Hamas iz Gaze na ozemlje Izraela, ko je bilo ubitih 1200 ljudi, večinoma civilistov. Izrael je še isti dan odgovoril s silovitimi povračilnimi napadi na palestinsko enklavo. Slednje je nato začasno ustavil minuli teden ob sprejetju dogovora o prekinitvi ognja, ki je trenutno še v veljavi. "Trenutno humanitarno premirje, kolikor je sicer samo po sebi spodbudno, žal še ne zagotavlja, da se bodo razmere kmalu umirile," je prepričan Stojanovič.

Izraelske sile so v napadih iz zraka in po kopnem v manj kot enem mesecu ubile skoraj 15.000 ljudi, med njimi prek 6000 otrok, zaradi česar je Stojanovič Gazo označil za grobišče otrok. "Deklaracija je predvsem humanitarne narave, zaradi česar ji v resnici ne sme ali ne more nasprotovati nihče v tem državnem zboru," je prepričan predstavnik predlagateljev. Ob tem je pozval k razmisleku o naslednjem koraku, ki naj bi bil priznanje neodvisne Palestine.

'Nekateri so pozabili, da imajo tudi vojne svoja pravila'

Matej T. Vatovec je v imenu Levice povedal, da so podobe iz Gaze nekaj, česar človeštvo v 21. stoletju ne bi smelo več dovoljevati. Pri tem je za krivca označil Izrael oz. "skrajni režim", ki mu vlada. "Kar se dogaja na okupiranih območjih, kar se dogaja v Gazi, kar se dogaja na Zahodnem bregu, ni nič drugega kot zločin proti človeštvu," je povedal in dodal, da bi tudi sicer morali v razpravah o izraelskih politikah uporabljati ustrezne označevalce, kot so med drugim apartheid ali genocid.

Pozdravil je dejstvo, da slovenska vlada razmišlja o priznanju Palestine, pri čemer pa je izrazil upanje, da postopek ne bo trajal predolgo, saj da se palestinska ozemlja pod pritiskom nezakonitih izraelskih naselbin vztrajno krčijo.

Stališča SD je predstavil Predrag Baković, ki je odgovor na vprašanje, ali gre pri uničevanju bolnišnic, šol in uradov Združenih narodov v Gazi za zločine proti človeštvu, prepustil mednarodnemu kazenskemu sodišču. V SD sicer obsojajo napade na civilno infrastrukturo. "Ukazi k evakuaciji severnega dela Gaze, blokada humanitarne pomoči in neselektivni napadi na bolnišnice ter šole predstavljajo ravno tiste vrste kolektivnega kaznovanja, ki ni dovoljeno niti opravičljivo pod nobenim pogojem," je prepričan.

Mednarodna skupnost mora storiti vse, kar je v njeni moči, da se prepreči širjenje konflikta, ki bi lahko destabiliziral celotno regijo, je dejal Baković. Kot je še poudaril, vojaška sila nikoli ne bo prinesla trajne rešitve tega konflikta.

Lenart Žavbi je v imenu Gibanja Svoboda povedal, da obsojajo teroristične dejavnosti Hamasa, a da njihovo nasilje ne daje pravice za kolektivno kaznovanje vseh Palestincev. "V tem konkretnem konfliktu je jasno razvidno, da so nekateri pozabili, da imajo tudi vojne svoja pravila in da ima tudi pravica do samoobrambe svoje meje," je izpostavil Žavbi. Poslance desnice je pozval, naj vendarle podprejo deklaracijo.

Tonin: Slovenija naj podpre organizacije, ljudi in projekte, ki si prizadevajo za mir

Branko Grims pa je v predstavitvi stališč glavne opozicijske stranke SDS predstavil amandma, s katerim bi državni zbor vlado pozval, naj ustavi vsa plačila palestinskim oblastem v okviru razvojnega sodelovanja, opravi pregled mednarodnega razvojnega financiranja države ter zagotovi, da slovensko financiranje ne bo zlorabljeno za posredno podporo terorističnim organizacijam.

SDS predlaga tudi sprejetje ukrepov za prepoved širjenja antisemitizma, nošenja transparentov ter protestov v podporo Hamasu, prepoved javnega poveličevanja simbolov Hamasa in libanonskega gibanja Hezbolah ter določitev kazni za te kršitve. Grims je namreč prepričan, da se voditelji Hamasa bogatijo na račun finančne pomoči, ki jo "naivna Evropa in naivna Slovenija" pošiljata Palestincem. Krivdo za humanitarno krizo v oblegani palestinski enklavi Grims pripisuje Hamasu, ki da uporablja civiliste za živi ščit.

Izpostavil je sicer skrb, da bi se vojna z Bližnjega vzhoda prelila na evropska tla. Še posebej ga skrbi, da bi Slovenija postala migrantski žep, med prišleki pa bi po njegovem prepričanju lahko bili tudi pripadniki Hamasa.

Matej Tonin je v imenu NSi povedal, da je treba k tej tematiki pristopiti razumsko. "Če bomo še naprej z navijaškim pristopom podpirali eno ali drugo stran, potem se bodo seveda politične sile in konflikti množili naprej in konflikt se bo podaljševal," verjame Tonin. Po njegovem mnenju zato zdaj ni čas za priznanje Palestine, edina stvar, ki jo Slovenija lahko naredi, pa je, da podpre organizacije, ljudi in projekte, ki si prizadevajo za mir.