Državni zbor je vnovično imenovanje Mitje Deisingerja zavrnil na tajnem glasovanju s 23 glasovi za in 42 proti. Deisingerjevi kandidaturi so nasprotovali demokrati in tudi liberalni demokrati, med tem ko so ga v ljudski stranki in združeni listi podprli. Slednji menijo, da neizvolitev Bohlove in Daisingerja ni posledica slabe izbire kandidatov.
Deisinger odločitve poslancev ni mogel komentiral, ker je trenutno na bolniškem dopustu. Mandat mu poteče 17. decembra, do izvolitve novega predsednika pa bo vrhovno sodišče vodil podpredsednik Marko Šorli.
Zavrnili tudi kandidatko za predsednico računskega sodišča
Kandidatki za mesto predsednice računskega sodišča Florjani Bohl tudi ni uspelo dobiti podpore poslancev (32 glasov za in 39 proti).
Ker kandidatka za predsednico računskega sodišča ni prejela zadostne podpore, bo predsednik državnega zbora Borut Pahor skladno z zakonodajo o tem obvestil predsednika republike. Tako bo še enkrat moral steči postopek izbire predsednika računskega sodišča. Sedanjemu predsedniku Vojku A. Antončiču se namreč mandat izteče 31. januarja 2004.
Z zadostno dvotretjinsko večino vseh (62 za, 8 proti) pa so poslanci izvolil prvega namestnika predsednika računskega sodišča. Na to mesto je bil izvoljen sedanji namestnik predsednice državne revizijske komisije Tomaž Vesel.
Poslanci so na mesto viceguvernerja Banke Slovenije v šestletni mandat vnovič izvolili dosedanjega viceguvernerja in člana sveta centralne banke Darka Bohneca. Mandat bi se mu sicer iztekel marca prihodnje leto. Bohnec je v Banki Slovenije zaposlen od leta 1985, za viceguvernerja Banke Slovenije pa je bil prvič imenovan 4. marca 1998.
LDS, SDS in SMS proti Deisingerju
Kot je znano, so na zasedanju parlamentarne mandatno-volilne komisije 14. novembra Deisingerju podporo obljubili v ZLSD, SLS, NSi in SMS, medtem ko so bili v LDS in SMS proti imenovanju, v SDS in DeSUS pa so dejali, da bodo o kandidatu še premislili. Nekaj dni pred odločanjem o Deisingerju pa so se odločili tudi v SDS: Mitje Deisingerja za predsednika vrhovnega sodišča ne bodo podprli. Glavni razlog za takšno odločitev izhaja iz slabih razmer v sodstvu, poleg tega pa menijo, da če Deisinger, ki vrhovno sodišče vodi že šest let, ne more ničesar storiti, naj to jasno pove ali pa pojasni, kakšna pooblastila bi moral imeti predsednik najvišjega sodišča v državi za učinkovito in pregledno vodenje sodstva.
Podobno menijo tudi v LDS in SNS: Deisinger ni primeren kandidat za predsednika vrhovnega sodišča, saj nima odgovora niti na vprašanje, kako normalizirati razmere na vrhovnem sodišču, kaj šele, da bi se sodni zaostanki odpravili, je sredi novembra na seji mandatno-volilne komisije dejal Maksimiljan Lavrinc (LDS).
Tik pred glasovanjem v DZ pa v poslanski skupini DeSUS niso sprejeli enotnega stališča glede podpore Deisingerju, zato bodo štirje poslanci glasovali po svoji vesti, je povedal poslanec Ivan Kebrič.
Poslanci še o plačah v javnem sektorju
Poslanke in poslanci so v nadaljevanju zasedanja s 40 glasovi za in dvema proti sprejeli novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katero se datum, ko se začne uporabljati zakon, prestavlja za pol leta, in sicer s 1. januarja na 30. junij 2004. S 47 glasovi za in nobenim proti pa so sprejeli zakon o vračanju protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediščine.
