Defibrilator rešuje življenja: sredi Celovške rešil moškega

Včerajšnji dogodek na Celovški cesti v Ljubljani je le še en dokaz, kako pomembna je uporaba defibrilatorja in da rešuje življenja. Naš sogovornik David Gale, sicer reševalec na reševalni postaji Škofja Loka, že na začetku poudari, da ne želi, da se v zgodbi njega izpostavlja kot junaka, temveč želi poudariti, zakaj je pomembno, da zna vsak od nas uporabljati defibrilator in ima osnovno znanje o prvi pomoči.

Včeraj okoli 22. ure se je peljal v center Ljubljane, ko je sredi križišča Celovške in Tivolske zagledal stoječi avtomobil. "Okoli njega se je zbrala množica in ena gospa je rekla, da se gospod slabo počuti." Ko je pristopil k avtu, je ocenil, da je situacija kritična, saj gospod ni dihal. Enega od očividcev je prosil, da iz njegovega avta vzame defibrilator in ga prinese. "Lahko bi rekli, da gre za poklicno deformacijo, saj ga imam vedno s seboj." Ob tem želi še posebej pohvaliti reakcije očividcev, med njimi je bil tudi policist v civilu, ki so se hitro odzvali in priskočili na pomoč. "Očividci so pomemben del verige preživetja." Pripoveduje, da so bili reševalci hitro na kraju dogodka, a vsaka sekunda šteje, zato je v takih situacijah defibrilator tisti, ki lahko reši življenje. 

Poudarja, da je seveda pomembno, da najprej poskrbimo za svojo varnost, nato preverimo odzivnost žrtve in pokličemo 112. "Dispečer vas bo usmeril, kje najdete najbližji defibrilator, in vam dal podrobna navodila, kako ga uporabiti, tudi če ste popoln laik," pojasnjuje Gale.

Zavedati se moramo, da se večina srčnih zastojev zgodi doma, kar pomeni, da bomo najverjetneje reševali življenje svojcu. In ravno zato je še kako pomembno, da poznamo temeljne postopke oživljanja, še dodaja naš sogovornik.

Glavni razlog za neuporabo neznanje

Zastoj srca je najpogostejši vzrok smrti pri nas. Lahko se zgodi komurkoli, kadarkoli in kjerkoli. Da bi povišali možnost preživetja, je še kako pomembna gosta mreža stalno javno dostopnih AED-jev (avtomatski eksterni defibrilator), ljudi pa je treba učiti, da bodo defibrilatorje znali uporabiti.

Na strani Slovenskega reanimacijskega sveta lahko preberemo, da so rezultati raziskave, ki je bila izvedena v letu 2017, pokazali, da večina vprašanih (60 %) ve, kaj je AED. Več kot dve tretjini vprašanih (73 %) ve, kje v bližini njihovega doma se nahaja AED in kar 83 % vprašanih bi si ga upalo uporabiti. Rezultati ankete so pokazali, da je tudi za neuporabo AED glavni razlog neznanje. Ljudje bodisi ne vedo, kako se ga uporablja – ali pa se bojijo, da bi poslabšali stanje bolnika.

Kako ga uporabljati?

Postopek uporabe AED je precej enostaven. Kot so zapisali na spletni strani AED baza Slovenije, kjer najdemo tudi seznam lokacij AED, imate ob vklopu navodila v slovenskem jeziku. Najpomembneje je, da napravo vklopimo (če se ne sama), iz embalaže vzamemo nalepki – elektrodi, odstranimo zaščitno folijo in ju nalepimo na gol prsni koš žrtve, kot je na njima narisano (pod desno ključnico in na levo spodnjo stran prsnega koša, pod pazduho).

V trenutku, ko sta elektrodi na svojem mestu, prične naprava analizirati dogajanje v srcu. V primeru, da oceni, da je električni sunek potreben, te na to jasno in glasno opozori. Preden pritisneš na gumb za elektrošok pa je zelo pomembno, da se nihče ne dotika žrtve, tudi ti ne! Zato pogledaš okoli žrtve, preveriš, da se je ne dotikaš sam, zakričiš "vsi stran!" in pritisneš na osvetljeni gumb. Telo osebe bo trznilo, ti pa takoj nadaljuješ z masažo srca in umetnim dihanjem. Če opaziš življenjske znake, npr. da oseba zadiha, jo zvrni na bok in pusti elektrode na prsnem košu, saj aparat neprestano nadzoruje delovanje srca.

Če aparat oceni, da električni sunek ni potreben, ponovno preveri življenjske znake in če jih ni, oživljaj s stiski prsnega koša in umetnim dihanjem, brez električnega sunka. Aparat bo kasneje ponovno preveril srčni ritem.

V primeru, da električni sunek ni potreben, pa vseeno pritisneš na gumb, se sunek ne bo sprožil, saj ima aparat varovalo. Tako z njim nikakor ne moreš škoditi.