Osamljena psička čuva prazno vilo, inšpekcija kršitev ne ugotovi

Stanovalci ene od ljubljanskih rezidenčnih četrti vsak dan hodijo mimo vile, v kateri ne živi nihče, pred njo pa v ograjenem dvorišču že leta biva psička. Njen lastnik je umrl, v zapuščinskem postopku so bili določeni skrbniki, ki pa svojega dela, kot kaže, ne opravljajo prav dobro. 

"Sama podnevi in ponoči, v hudih zimah in vročih poletjih, brez ljudi okoli sebe, brez družbe psov in brez sprehodov. To vidimo kot psihično zlorabo oz. pravo torturo. Okolica je vznemirjena, zlasti trpijo ob vsem tem empatični ljudje, in jim je vsakodnevni sprehod mimo psičke boleč ob pogledu na osamljeno in popolnoma izolirano bitje," so zapisali, ko so nas obvestili o primeru. 

Za njene osnovne potrebe očitno nekdo poskrbi, kaj več od tega pa kuža žal ne dobi. Tako je, kot pravijo sosedje, že celo njeno pasje življenje. "Nek sosed, ki je poznal pokojnega lastnika, je povedal, da mu je ta na vprašanje, zakaj nikoli ne sprehaja svojega psa, odgovoril: če želiš, da je pes dober čuvaj, ga moraš popolnoma izolirati od okolice."

Prijavo na inšpekcijo so že pred leti oddali sosedje iz hiše nasproti."Klicali so celo policijo zaradi nekoč nevzdržnega laježa ponoči, žal je psička postala apatična in le redko še zalaja," še dodajajo zaskrbljeni prijavitelji.

Ne samo sosedje, veterinarsko inšpekcijo so s primerom seznanila tudi tri različna društva za zaščito živali, a so dobila enak odgovor – ker ima pes zavetje in hrano, nepravilnosti ni.

Na pristojne so naslovili tudi devet podpisov ljudi, ki redno hodijo po tej ulici in trdijo, da v več letih niso videli nikogar, ki bi se v hiši zadrževal ali psa peljal na sprehod. Spet so naleteli na gluha ušesa. "Toliko o delu naše inšpekcije, kjer so zaposleni javni uslužbenci, ki naj bi jim bila prva skrb dobrobit živali. Torej dopuščajo, da je psička le inventar v funkciji alarma pred hišo," so razočarani sosedje.

Ena od njih je v nabiralniku celo pustila obvestilo, da je pripravljena psa vzeti k sebi, a odgovora ni dobila. 

Ne gre za osamljen primer, takšnih primerov je veliko, opozarjajo društva za zaščito živali. Težava je v ljudeh s pomankanjem empatije in pomanjkljivo napisani zakonodaji, zato bi jo morali reševati sistemsko.

UVHVVR: Psica je dnevno oskrbovana s strani skrbnikov

Za pojasnila o konkretnem primeru (naslova ne objavljamo, ga pa hranimo v uredništvu) smo se obrnili na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kjer odgovarjajo, da se na ograjenem delu dvorišča stanovanjske hiše nahaja psica, podobna nemškemu ovčarju, stara devet let, ki ima na voljo pokrit pesjak z uto. "Vrata v pesjak so odprta, da lahko pes prosto prehaja v in iz njega. Psica je dnevno oskrbovana s strani skrbnikov." 

Kontrole njenih bivalnih pogojev ter oskrbe so inšpektorji v lanskem letu nenapovedano opravili trikrat, zadnjič decembra. Zanemarjanja niso ugotovili. "Skrbniki so bili določeni do zaključka zapuščinskega postopka," so še dodali. 

V primeru, da lastnik živali umre, je treba še pred zaključkom zapuščinske obravnave poskrbeti za oskrbo take živali, so pojasnili. "Običajno po smrti lastnika psa skrb prevzamejo potencialni dediči in sami določijo začasnega skrbnika. Če začasnega skrbnika ni mogoče določiti oziroma ni zainteresiranega skrbnika, se tak pes obravnava kot zapuščena žival in se namesti v zavetišče. Stroški oskrbe psa se priglasijo v zapuščinsko maso."

Na naše vprašanje, ali se v noveli zakona o zaščiti živali pripravljajo kakšne spremembe na tem področju, so odgovorili le, da se dopolnjujejo ukrepi inšpektorja, ki se nanašajo tudi na ravnanje z živalmi po smrti skrbnika rejne živali.

Lajka: Dediči se pogosto otepajo živali, nepremičnin in bančnih računov pa nikoli

V društvu za zaščito in pomoč živalim Lajka so s konkretnim primerom seznanjeni in so na inšpekcijo tudi podali prijavo. "Priložili smo tudi podpise nekaterih sosedov, ki trdijo, da psička ni sprehajana in da redko vidijo, da kdo pride. Vemo, da nekdo prihaja, sicer bi že umrla od lakote, da se nekdo z njo ukvarja, pa dvomimo," so zapisali. 

Zakonodajalca so že večkrat opozorili, da pogosto naletijo na pse, ki so nekje zaprti ali privezani, zraven pa nihče ne živi. "Ponavadi so v funkciji čuvaja. Takšno ravnanje je sporno in zelo problematično, saj so psi socialne živali in slabo prenašajo samoto. Imeti psa za to, da je alarm, se nam zdi zavržno in neetično. Živimo v 21. stoletju in poznamo mnogo tehničnih oblik varovanja, ki niso drage, zato ni nobene potrebe po psihičnem mučenju psa!" so jasni.

Najprej se moramo vprašati, kakšni so ti ljudje, da puščajo psa po cele dneve in noči samega, nadalje pa je pri zakonodajalcu treba doseči, da bo znal prepoznati tudi psihično mučenje, ne samo fizično, še dodajajo v Lajki.

"Mnogo živali je zlorabljenih na psihičnem nivoju, vendar se to težko dokaže, ker imamo v Sloveniji zelo malo usposobljenih behavioristov. V konkretnem primeru pa bi bilo treba psici poiskati nov dom ali pa doseči, da jo nekdo od dedičev hiše vzame k sebi. Na žalost takih primerov ni malo, ko se sorodniki otepajo živali, ki ostanejo za pokojniki. Je pa po svoje zanimivo, da se dediči nepremičnin in bančnih računov nikoli ne otepajo dedovati."

Inštitut PES: Dolgotrajna osamljenost lahko povzroči resne negativne posledice

"Vedno znova nas negativno preseneča človeška brezbrižnost do živali, ki same po sebi niso krive za svojo usodo, temveč je za njihovo stanje odgovoren človek, ki jih je udomačil ..." pa primer osamljene psičke komentirajo v Raziskovalnem inštitutu PES. Tudi oni opozarjajo, da je tega na žalost veliko. 

"V javnosti se pogosto srečujemo s prepričanjem, da UVHVVR  in pristojne inšpekcije ne naredijo dovolj ali celo nič. Čeprav se s tem v celoti ne strinjamo, je res, da trenutna zakonodaja postavlja meje – zahteva na primer le minimalno oskrbo živali s hrano, vodo in zavetjem. To je bil tudi eden izmed ključnih razlogov za ustanovitev Zavoda za zaščito in pravice živali (ZRIP), kjer smo si zastavili za cilj, da vedno postavimo dobrobit psa na prvo mesto, tudi npr. pred zaslužkom," so zapisali.

Poudarili so, da so psi družabna in čustvena bitja, ki imajo izrazite socialne potrebe, dolgotrajna osamljenost pa lahko pri njih povzroči resne negativne posledice tako na vedenjski kot fiziološki ravni. "Ko pes ostane brez ustrezne oskrbe ali socialnega stika po smrti lastnika med postopkom dedovanja, lahko razvije hude oblike stresa, depresije in vedenjskih motenj. Zakonski minimalni pogoji, kot je zagotavljanje hrane in zavetja, pogosto niso dovolj za zagotavljanje dobrobiti živali. Vedenjski znaki kronične osamljenosti pri psih so raznoliki. Nekateri psi izražajo stisko z destruktivnim vedenjem, kot je uničevanje predmetov, neprestano lajanje ali celo samopoškodovanje. Drugi pa se odzovejo z umikom in apatijo, kar kaže na psihično stisko."

Raziskave jasno kažejo, da med psom in njegovim skrbnikom nastane močna čustvena vez. Za večino psov je človeška družba celo pomembnejša od družbe drugih psov, zato dolgotrajna ločitev od ljudi lahko povzroči resno psihološko škodo, še opozarjajo. "Čeprav je običajno, da so psi zaradi službene odsotnosti lastnika nekaj ur sami, to ni problematično, če so njihove osnovne potrebe zadovoljene – vključno s kakovostnim sprehodom, mentalno stimulacijo, igro in interakcijo po vrnitvi lastnika. Težava nastane, ko pes ostane izoliran brez vsake socialne interakcije in oskrbe."

Prihajajoča novela zakona o zaščiti živali bo po njihovem mnenju pomembno izboljšala položaj živali v podobnih situacijah. Med ključnimi predlogi, za katere se bodo v zavodu zavzemali tudi sami, je določba, ki bi omogočala skrb za živali po smrti lastnika med dedovanjem, kar doslej ni bilo sistemsko urejeno. Poleg tega naj bi zakon prepovedal posedovanje živali posameznikom, ki so zagrešili hujše kršitve v zvezi z živalmi. 

V Raziskovalnem inštitutu PES poudarjajo, da je obravnavanje živali kot čutečih bitij z raznolikimi potrebami moralna, pravna in družbena odgovornost. "Psi niso predmeti, temveč živa bitja, ki so odvisna od naše skrbi in empatije. Sedanja zakonodaja pogosto ne upošteva njihovega statusa kot čutečih bitij, zato se zavzemamo za ozaveščanje javnosti in uvajanje sistemskih rešitev, ki bodo izboljšale zaščito živali ter preprečile tudi primere dolgotrajne osamljenosti in zanemarjanja."